Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD-A)

Poroštva po tem zakonu se lahko izdajajo za kredite z naslednjimi osnovnimi značilnostmi:

obrestna mera kreditov je obrestna mera za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke;

vsi stroški posameznega kredita morajo biti primerljivi stroškom kreditov za komitente najvišjega bonitetnega razreda banke;

valuta kredita je euro;

ročnost posameznega kredita ne sme biti krajša od enega leta in daljša od desetih let od datuma podpisa kreditne pogodbe pri poroštvih po prvem odstavku 2. člena tega zakona oziroma ne sme biti daljša od 3 let pri poroštvih po drugem odstavku 2. člena tega zakona;

pri posamezni gospodarski družbi stanje vseh kreditov, zavarovanih s poroštvi po tem zakonu, skupaj ne presega 20.000.000 eurov;

kredit je v celotnem znesku zavarovan s kvalitetnim zava­rovanjem skladno z običajno bančno prakso. V primeru zavarova­nja z odstopom terjatev mora imeti dolžnik upravičenca bonitetni razred v zgornji polovici bonitetne lestvice po metodologiji AJPES ali odobren kreditni limit zavarovatelja, pri katerem ima upraviče­nec to terjatev zavarovano s kreditnim zavarovanjem.

Poroštva za kredite iz prvega odstavka 2. člena tega zakona se izdajajo pod naslednjimi pogoji:

krediti se namenijo za financiranje na novo začetih in­vesticij v projekte, ki imajo za posledico rast dodane vrednosti na zaposlenega ali ki omogočajo rast zaposlenosti, kar mora biti razvidno iz investicijskega programa, ki ga predhodno potrdi komercialna banka ali hranilnica, ki je dajalka kredita (v nadalj­njem besedilu: kreditodajalka);

višina kredita ne sme presegati 70 % stroškov celotne investicije.

Poroštva za kredite iz drugega odstavka 2. člena tega zakona se izdajajo pod naslednjimi pogoji:

krediti, zavarovani s poroštvi po tem zakonu, se ne namenijo za refinanciranje že obstoječih kreditov;

višina posameznega kredita je lahko največ 5 % prihod­kov gospodarske družbe, ustvarjenih iz poslovanja v preteklem poslovnem letu, oziroma največ 750.000 eurov;

za nadzor nad izvedbo projekta minister, pristojen za finance, imenuje pooblaščenca;

predsednik uprave, člani uprave oziroma upravnega odbora, poslovodje, izvršni direktorji, prokuristi, družbeniki ozi­roma delničarji upravičenca za zavarovanje poroštva Republike Slovenije sklenejo poroštveno pogodbo, s katero je zavarovano najmanj 50 % vrednosti poroštva Republike Slovenije. S po­godbo o poroštvu se določijo poroki in njihova odgovornost. Poroštvo je subsidiarno in nepreklicno;

gospodarske družbe, v katerih je delež kapitala med obveznostmi do virov sredstev v bilanci stanja na dan vložitve vloge po tem zakonu manjši od 35 %, morajo vlogi za pridobitev poroštva predložiti tudi načrt povečanja deleža kapitala v bilan­ci stanja. Če gospodarska družba po pridobitvi prvega poroštva po tem zakonu načrta ne izvede, nima več pravice do pridobitve poroštva po tem zakonu.

Pooblaščenec iz tretje alineje prejšnjega odstavka je po tem zakonu pooblaščen za potrjevanje vseh finančnih transakcij in ima pravico dostopa do vseh potrebnih dokumentov, podat­kov in informacij o upravljanju finančnih sredstev upravičenca. Pooblaščenec je odgovoren za spremljanje izvajanja projekta in namensko porabo finančnih sredstev, za predhodno odobritev vsake finančne transakcije v času izvajanja projekta in druge naloge, ki se podrobneje uredijo s pogodbo med upravičencem, ministrstvom, pristojnim za finance, in pooblaščencem. O svojih ugotovitvah pooblaščenec enkrat mesečno pisno poroča SID banki in ministrstvu, pristojnemu za finance. Za pooblaščenca je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. do 4. in 7. toč­ke drugega odstavka ter tretjega odstavka 108. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisil­nem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11). Pooblaščenca na podlagi javnega razpisa imenuje minister, pristojen za finance. Pooblaščencu pripada na­grada, ki pokriva stroške, nastale pri opravljanju njegovih nalog, in mesečno nadomestilo v višini sorazmernega dela povprečne plače članov poslovodstva glede na opravljene naloge. Nagrado plačuje upravičenec. Pravila za odmero mesečnega nadomestila glede na opravljena dejanja, podrobnejša pravila o stroških, do povrnitve katerih je upravičen pooblaščenec, ter podrobnejša pravila o vsebini in načinu poročanja določi vlada z uredbo.«.