Šteje se, da zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno in zato ni pravica iz obveznega zavarovanja, kadar so v času predvidenega zdraviliškega zdravljenja pri zavarovani osebi prisotne:
1.
hude duševne motnje ali motnje osebnosti, zaradi katerih zavarovana oseba ni sposobna sodelovati v postopku zdraviliškega zdravljenja;
2.
toksikomanije in kronični etilizem;
3.
slabo urejena epilepsija;
4.
nalezljive bolezni (akutne in kronične v kužnem stanju);
5.
aktivne in evolutivne oblike pljučne in izvenpljučne tuberkuloze;
6.
kronične organske bolezni v fazi akutnega poslabšanja, ki lahko povzroči dekompenzacijo vitalnih organov;
7.
diabetična ketoacidoza in hiperozmolarni sindrom;
8.
pogoste in močnejše krvavitve;
9.
rakaste novotvorbe, ki niso bile operativno odstranjene ali zaustavljene v rasti z obsevanjem;
10.
nosečnost;
11.
senilni marazem in težje oblike generalizirane ateroskleroze.