5. člen
(cena storitev)
(1)
Strokovni nalogi žlahtnjenje hmelja ter tehnologija pridelave in predelave hmelja sofinancirajo zainteresirani pridelovalci hmelja (v nadaljnjem besedilu: uporabniki javne službe).
(2)
Uporabniki javne službe morajo za strokovno nalogo žlahtnjenje hmelja letno zagotoviti najmanj 23,94 % sredstev, kar znaša najmanj 46.000,00 eurov letno in ob predvidenem letnem pridelku 2.500 ton hmelja 1,84 eura na 100 kilogramov hmelja. Preostala sredstva do polne cene storitve za strokovno nalogo žlahtnjenje hmelja se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(3)
Uporabniki javne službe morajo za strokovno nalogo tehnologija pridelave in predelave hmelja letno zagotoviti najmanj 12,91 % sredstev, kar znaša najmanj 15.000 eurov letno in ob predvidenem letnem pridelku 2.500 ton hmelja 0,60 eura na 100 kilogramov hmelja. Preostala sredstva do polne cene storitve za strokovno nalogo tehnologije pridelave in predelave hmelja se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(4)
Cena storitve za strokovni nalogi ocena letnika hmelja in introdukcija novih in tujih sort hmelja je za uporabnike javne službe brezplačna in se financira iz proračuna Republike Slovenije.
(5)
Vrednost strokovne in tehnične ure izvajalca javne službe v hmeljarstvu se ovrednoti na podlagi izračuna efektivne urne postavke za posamezno proračunsko leto, skladno z letnim programom javne službe iz 2. člena tega pravilnika.
(6)
Če se poveča vrednost tehnične in strokovne ure iz prejšnjega odstavka, se poveča skupni znesek posamezne strokovne naloge iz drugega in tretjega odstavka tega člena in znesek financiranja uporabnikov javne službe na 100 kilogramov hmelja za znesek, ki najmanj ohrani delež financiranja strokovnih nalog iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(7)
Če je v posameznem letu izvajanja javne službe skupni pridelek hmelja manjši od 2.500 ton, ki mu sledi izpad dohodka v hmeljarstvu, se v tem letu sorazmerno zmanjša delež financiranja s strani uporabnikov javne službe. Če presežka sredstev, zbranih za financiranje javne službe s strani uporabnikov javne službe v prejšnjih letih, ni bilo ali če ne zadošča za celotno pokritje razlike do polnega financiranja s strani uporabnikov javne službe, se razlika do polnega financiranja strokovnih nalog zagotovi iz prihodkov tržne dejavnosti izvajalca javne službe.
(8)
Če je v posameznem letu izvajanja javne službe skupni pridelek hmelja večji od 2.500 ton, ki mu sledi povečanje dohodka v hmeljarstvu, se delež in skupni znesek financiranja s strani uporabnikov javne službe v tem letu sorazmerno povečata. Sredstva, ki se v tekočem letu ne porabijo za financiranje javne službe, so pa presežek sredstev, zbranih za financiranje javne službe s strani uporabnikov javne službe, se porabijo za javno službo v naslednjem letu.