6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»6. člen
(pogoji iz podukrepa)
(1)
Upravičenec mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1.
če je upravičenec fizična oseba, mora postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar se dokazuje z eno od naslednjih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika, ali kupoprodajno pogodbo;
2.
če je upravičenec družba z enim družbenikom, mora biti ta lastnica celotnega prevzetega kmetijskega gospodarstva, kar dokazuje z listino iz prejšnje točke, ki se nanaša na družbenika. Če postane lastnik kmetije mladi kmet in postane samostojni podjetnik posameznik ali ustanovi pravno osebo, s katero kandidira za podporo v okviru tega podukrepa, mora prenesti v last pravne osebe celotno prevzeto kmetijsko gospodarstvo. Če postane lastnik kmetije mladi kmet in postane samostojni podjetnik posameznik, pa mora prenesti v upravljanje samostojnega podjetja celotno kmetijsko gospodarstvo;
3.
lastnik kmetijskega gospodarstva ne sme postati na podlagi pravnega posla med sorojenci ali zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji ali partnerji sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze;
4.
fizična oseba, ki vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo, mora imeti v upravljanju najmanj 6 ha PKP in največ 80 ha PKP;
5.
ne glede na določbo prejšnje točke ima lahko fizična oseba v upravljanju manj kot 6 ha PKP, če ima ob oddaji vloge na javni razpis v reji najmanj 15 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) in največ 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali najmanj 60 čebeljih družin in največ 200 čebeljih družin. Pri tem je GVŽ ekvivalent, ki se ga izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o evidenci imetnikov rejnih živali in evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14 in 15/16). Čebelja družina je biološka celota čebel delavk, matice in trotov v skladu predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč;
6.
če je upravičenec gospodarska družba z enim družbenikom, mora imeti najmanj 6 ha PKP, ali ekvivalent najmanj 15 GVŽ ali najmanj 60 čebeljih družin v lasti in hkrati v upravljanju, ter v upravljanju največ 80 ha PKP, ali v reji ekvivalent 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali 200 čebeljih družin;
7.
upravičenec, ki ima v upravljanju več kot 80 ha PKP ali v reji 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali 200 čebeljih družin, ne izpolnjuje pogojev za vstop v podukrep iz te uredbe;
8.
upravičenec – fizična oseba, ki je kmet ali samostojni podjetnik posameznik oziroma poslovodja, če gre za družbo z enim družbenikom, mora imeti ustrezno poklicno znanje in ustrezno usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti v skladu s četrtim odstavkom tega člena;
9.
v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe 1305/2013/EU mora kmetijsko gospodarstvo upravičenca ustrezati opredelitvi mikro oziroma malih podjetij v skladu s prilogo I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), nazadnje popravljeni s popravkom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 67). Letni promet kmetijskega gospodarstva se ugotavlja na podlagi zadnjih razpoložljivih knjigovodskih podatkov oziroma na podlagi predvidenega prihodka, ki ga omogoča kmetijsko gospodarstvo in se izračuna na podlagi kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na slovenskih kmetijah iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Za namene izvajanja te uredbe se šteje, da so na kmetijskem gospodarstvu zaposlene osebe, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem na tem kmetijskem gospodarstvu ter so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem kmetijskem gospodarstvu, in druge osebe, zaposlene na kmetijskem gospodarstvu, ki delo opravljajo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja;
10.
za kmetijsko gospodarstvo, s katerim upravičenec – kmet vstopa v podukrep, mora biti v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kmetijske politike. Zbirno vlogo lahko vloži prenosnik ali upravičenec;
11.
za kmetijsko gospodarstvo, ki je družba z enim družbenikom ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kmetijske politike. Zbirno vlogo vloži družba z enim družbenikom oziroma samostojni podjetnik posameznik;
12.
k vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem prikaže predvideni gospodarski razvoj kmetijskega gospodarstva in prispevek k horizontalnim ciljem, ki so določeni v 2. točki pod b) osmega odstavka tega člena;
13.
v okviru podukrepa iz te uredbe in ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 za kmetijsko gospodarstvo še niso bila dodeljena sredstva;
14.
v okviru podukrepa iz te uredbe in ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 upravičencu še niso bila dodeljena sredstva ne kot fizični osebi – kmetu ne kot samostojnemu podjetniku posamezniku in ne kot družbi z enim družbenikom.
(2)
Kmetijsko gospodarstvo iz prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega člena sestavljajo zemljišča in pripadajoči objekti, ki so na območju Republike Slovenije, vključno s pripadajočo vgrajeno opremo, namenjeno za opravljanje kmetijske dejavnosti. Za ugotavljanje namembnosti objektov se uporabljajo podatki iz registra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register nepremičnin). Pred oddajo vloge na javni razpis mora upravičenec zagotoviti, da so podatki v registru nepremičnin usklajeni s stanjem v naravi.
(3)
V primeru medgeneracijskega prenosa iz 1. točke prvega odstavka tega člena velja:
1.
prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski, zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze, če gre za solastnino, preneseta kmetijsko gospodarstvo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti, in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. Zakonski partner prenosnika ali njegov zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze mora prenesti vse nepremičnine, ki jih ima v solasti s prenosnikom, nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, pa niso obvezni predmet prenosa;
2.
obveznost prenosa iz prejšnje točke ne velja za stanovanjske objekte, površine v obsegu največ 0,5 ha zemljišč vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih in so namenjeni uporabi teh zemljišč, ter solastninske deleže v agrarnih skupnostih, pri čemer upravičenec dokazuje članstvo v agrarni skupnosti z izjavo agrarne skupnosti o članstvu in višini solastninskega deleža;
3.
iz prenosa se ne sme izločiti objektov za rejo živali;
4.
obveznost prenosa iz 1. točke tega odstavka ne velja za objekte, namenjene opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ter za zemljišča in objekte, namenjene nekmetijskim dejavnostim, če upravičenec ni nosilec teh dejavnosti;
5.
če se vstopni prag 15 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo doseže na podlagi prenosa živali, se za kmetijsko gospodarstvo, s katerim upravičenec vstopa v podukrep, upošteva število GVŽ iz registra živali v primeru goveda, za preostale vrste živali pa mora upravičenec vložiti verodostojno dokazilo o živalih v lasti in reji;
6.
če se vstopni prag 60 čebeljih družin doseže na podlagi prenosa čebeljih družin, se kot stanje upošteva število čebeljih družin v registru čebelnjakov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na dan oddaje vloge na javni razpis;
7.
v primeru iz prejšnje točke mora biti upravičenec imetnik čebeljih družin in mora biti na dan oddaje vloge na javni razpis vpisan v register čebelnjakov v skladu s predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč.
(4)
Ustrezno poklicno znanje in ustrezna usposobljenost iz 8. točke prvega odstavka tega člena je najmanj:
-
nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali
-
nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
(5)
S kmetijstvom povezane dejavnosti iz prejšnjega odstavka so: živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost. Seznam ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.
(6)
Upravičenec dokazuje izobrazbo z izjavo ali dokazilom o najvišji doseženi izobrazbi. Kot delovne izkušnje upravičenca štejejo:
-
pokojninska in invalidska zavarovalna doba iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, kar upravičenec dokazuje z izjavo,
-
članstvo na kmetijskem gospodarstvu, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali
-
izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar upravičenec dokazuje z izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, na katerem je pridobil izkušnje.
(7)
Glavni deli poslovnega načrta iz 12. točke prvega odstavka tega člena so naslednji:
-
izhodiščno stanje kmetijskega gospodarstva,
-
ključni mejniki in cilji za razvoj kmetijskega gospodarstva,
-
opis dejavnosti vključno s tistimi, povezanimi z okoljsko trajnostjo in učinkovitostjo virov, ki se zahtevajo za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali druga dejavnost. Mejniki in cilji iz prejšnje alineje se lahko glasijo na kmetijsko dejavnost ali dopolnilne dejavnosti, katerih končni proizvod je kmetijski proizvod iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 47). Če se mejniki in cilji nanašajo na naložbe, se morajo te izvesti na območju Republike Slovenije. Če se mejniki in cilji nanašajo na naložbe, mora upravičenec v poslovnem načrtu opredeliti višino sredstev za kritje teh ciljev. Poslovni načrt ne sme vključevati naložb v nepremičnine, ki niso v lasti oziroma solasti upravičenca oziroma v zakupu za obdobje najmanj 10 let od leta oddaje vloge na javni razpis in s priloženim soglasjem lastnika oziroma solastnikov k naložbi. Poslovni načrt ne sme vključevati naložb v nepremičnino, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, razen če gre za agromelioracijo na komasacijskem območju.
(8)
Mejniki in cilji iz prejšnjega odstavka so:
1.
Obvezni mejniki in cilji:
a)
Mejniki:
-
vzpostavitev knjigovodstva, če tega ob oddaji vloge na javni razpis še nima vzpostavljenega na svoje ime,
-
vključitev v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, če je načrtovana,
-
izpolnitev pogoja aktivnega kmeta.
b)
Cilji:
-
ki prispevajo h gospodarskemu razvoju kmetijskega gospodarstva, so povečanje obsega proizvodnje ali povečanje konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva,
-
ki prispevajo k doseganju horizontalnega cilja, so inovacije, varstvo okolja ali blažitev podnebnih sprememb.
c)
Če je upravičenec v podukrep vstopil s površinami v zaraščanju (raba GERK 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja), mora v poslovnem načrtu obvezno predvideti cilj 6.19 – Odprava zaraščanja ter spremembo vrste rabe GERK iz 1411 v upravičeno rabo, ki se upošteva za preračun PKP v skladu s pravilnikom, ki ureja RKG.
2.
Neobvezni mejnik in cilji:
a)
Mejnik:
-
prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo in varstvo pri delu v skladu s petim odstavkom 17. člena Uredbe 1305/2013/EU.
b)
Cilji:
-
ohranitev obsega proizvodnje,
-
trženje kmetijskih proizvodov,
-
prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije kot drugega horizontalnega cilja,
-
prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje kot drugega horizontalnega cilja,
-
prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe kot drugega horizontalnega cilja,
-
sodelovanje in dvig kakovosti proizvodov,
-
vključitev v izobraževanje.
3.
Upravičenec mora v poslovnem načrtu predvideti izpolnitev vseh obveznih mejnikov iz 1. točke pod a) tega odstavka, najmanj enega izmed obveznih ciljev iz 1. točke pod b) tega odstavka in najmanj enega od neobveznih ciljev iz 2. točke pod b) tega odstavka. Dodatno lahko izbere neobvezni mejnik in neobvezne cilje iz 2. točke tega odstavka. Podrobnejši seznam mejnikov in ciljev iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Vsak cilj se točkuje samo enkrat.«.