Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo prenosnih plinovodov M3, M3B, R31A, R32 in R34

Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

Posegi in dejavnosti na vseh varovanih (Natura 2000 in zavarovanih) območjih, ekološko pomembnih območjih in naravnih vrednotah se opravljajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je ta del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma da se kar najmanj spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote. Posegi se opravljajo tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in naravni procesi v njem toliko, da bi se porušilo naravno ravnotežje. Na območjih z varstvenim statusom (Natura 2000 območja, EPO in NV) se delovni pas kar najbolj mogoče zmanjša.

Med gradnjo in po posegu se na območjih ohranjanja narave upoštevajo naslednji pogoji:

na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega kar najmanj. Začasne deponije izkopanega in gradbenega materiala se načrtujejo zunaj varstvenih območij narave in zunaj površin z visoko ovrednotenimi habitatnimi tipi,

ob izkopu se zgornja plast humusa odloži tako, da bo s tem slojem mogoče pokriti površine, prizadete med gradnjo,

dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij,

rastje se seka od začetka septembra do konca februarja. Posekani les se takoj odstrani ali trajno pusti na kraju poseka. Ob podiranju dreves, debelejših od 50 cm, se zagotovi prisotnost biologa, strokovnjaka za hrošče. Pri sečnji dreves je treba biti pozoren na debla z dupli in na morebitne najdbe netopirjev v njih, o čemer je treba obvestiti naravovarstveni nadzor, da opredelil nadaljnje ukrepe,

na območju varstva metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3R, od km 6 + 175 do km 6 + 292, od km 7 + 297 do km 7 + 425, od km 7 + 557 do km 7 + 734, od km 9 + 040 do km 9 + 233 in od km 9 + 409 do km 9 + 447) se dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 15. februarjem,

na območju varstva laške žabe (na treh odsekih plinovoda M3R, od km 22 + 597 do km 22 + 647, od km 22 + 902 do km 22 + 946 in od km 22 + 973 do km 23 + 163) se dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 1. februarjem,

na območju varstva močvirske sklednice v bližini vodotokov se dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 28. februarjem,

zaradi vzdrževanja plinovoda se rastje na območju omejene rabe plinovoda seka (5 m levo in desno od plinovoda). Ohranjajo se mejice, posamezni grmi in drevesa kot habitat za ptice, v obrežno rastje in naravne brežine vodotokov, še posebno Vipave in Lijaka, pa se posega čim manj,

pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka in ne ruva.

Prečkanje vodotokov na območjih varovanja narave se izvede v skladu z 61. členom te uredbe. Dodatno se upoštevajo naslednji ukrepi:

regulacija vodotokov zaradi gradnje plinovoda ni dopustna,

pri posegih v vodotoke in njihovo neposredno bližino se čim bolj ohranja lesnato obrežno rastje. Po gradnji se delovni pas ponovno zasadi z avtohtonimi lesnatimi in grmovnimi rastlinami, značilnimi za območje, oziroma vrstami, katerih koreninski sistem ne bo ogrožal plinovoda. Na poseki naj bo omogočena vsaj razrast avtohtonih (ob)vodnih makrofitov in visokih steblik,

spremembe vodnega toka in režima niso dopustne,

talni pragovi se naredijo tako, da se hitrost vode ne spremeni,

brežine vodotoka se utrdijo s kamni brez betoniranja vmesnih špranj,

pri prečkanju potokov Hubelj, Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka na območju Natura 2000 POO, pPOO Dolina Vipave, se ob morebitni izvedbi plinovoda v prekopu zagotovi taka rešitev, da bo nad plinovodom omogočena trajna lesna grmovna obrežna zarast in da ni treba utrjevati brežin,

posegi v strugo Vipave, brežino in obstoječe obrečno lesno rastje niso dopustni,

ob morebitni izvedbi talnega praga na Hublju mora biti ta postavljen globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Ribe iz intervencijskega odlova pred začetkom gradnje se lahko prestavijo v reko Vipavo pri izlivu Hublja. Vsa dela se opravijo v septembru in oktobru, preden se drsti soška postrv. Gradnja od začetka novembra do julija ni dopustna. Tudi ne sme potekati istočasno z drugo gradnjo na reki Vipavi gorvodno od izliva Hublja,

ob morebitni izvedbi talnega praga na potoku Jovščku mora biti ta postavljen globlje v strugi, da ga lahko prekrije prodni sediment. Vse vrste rib razen potočnega glavoča se pri elektroizlovu pred začetkom gradnje lahko prestavijo v reko Vipavo, glavoča pa le v gorvodne odseke potoka Jovšček. Vsa dela se opravijo med septembrom in februarjem. Enaki ukrepi kakor za Jovšček veljajo za prečkanje potokov Skrivšek, Košivec, Vrtovinšček, Perilo, Konjščak, Vogršček, Lijak, Vrtojbica, Lemovšček in njegovega desnega pritoka,

prečkanje potoka Vrnivec se izvede s podvrtanjem.

Na območju habitata metulja strašničinega mravljiščarja (na petih odsekih plinovoda M3R, od km 6 + 175 do km 6 + 292, od km 7 + 297 do km 7 + 425, od km 7 + 557 do km 7 + 734, od km 9 + 040 do km 9 + 233 in od km 9 + 409 do km 9 + 447) se gradbena dela lahko opravljajo med 1. novembrom in 15. februarjem. Dela se opravijo v najkrajšem možnem času, delovni pas pa se zoži na minimalno tehnološko še dopustno širino. V rastni sezoni pred načrtovano gradnjo se neposredno v habitatih mravljiščarja nabere mešanica travnih semen in semen zdravilne strašnice za dosetev po končani gradnji. Na odsekih plinovoda od km 6 + 175 do 6 + 292, od km 7+297 do km 7 + 425 in od km + 557 do km 7 + 734 se pred začetkom del na celotni širini delovnega pasu v habitatih metuljev odstrani travna ruša s 40 cm debelo plastjo prsti in shrani na začasni deponiji v enem sloju tako, da je ruša na zgornji (zračni) strani. Deponije so zunaj habitata mravljiščarja znotraj delovnega pasu plinovoda, najprimernejše so njivske površine. Deponije za začasno shranjevanje travne ruše so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – lista št. 2.1.5 in 2.1.6. Izkopani material za položitev cevi plinovoda se odloži zunaj habitata mravljiščarja ali pa na mesta, s katerih je travna ruša s pripadajočo prstjo začasno že odstranjena. Po vgradnji plinovoda se ta zasipa s prebranim izkopanim materialom s tega odseka in prekrije z odloženo travno rušo. Površina se doseje z mešanico travnih semen z zdravilno strašnico. Zemeljska dela v habitatih mravljiščarja morajo potekati pod naravovarstvenim nadzorom, ki ga opravlja strokovno usposobljena oseba (strokovnjak za metulje).

Na območju habitata laške žabe se začasno preusmeri del struge desnega pritoka potoka Lemovščka na treh odsekih plinovoda M3R, od km 22 + 597 do km 22 + 647, od km 22 + 902 do km 22 + 946 in od km 22 + 973 do km 23 + 163. Struga se umakne iz delovnega pasu plinovoda. Začasna struga bo v rabi 5 let, nato pa se ponovno vzpostavi obstoječa struga. Na tem odseku se gozdni posek izvede do največ 11 m levo od predvidenega plinovoda, gledano v smeri toka plina. Pri tem se ob robu delovnega pasu kar najbolj mogoče ohranjajo večja drevesa, še posebno hrast in beli gaber. Začasna struga je najmanj 10 % daljša od obstoječega odseka potoka. Njena širina in globina morata čim bolj posnemati obstoječe stanje. Pri gradnji se uporabi lahka gradbena mehanizacija, ki začasno strugo izkoplje med obstoječimi drevesi. Pri tem se je treba izogniti poseku večjih dreves (posebno hrastov in belih gabrov). Izjemoma se lahko posekajo ali izkrčijo samo drevesa vrste navadna robinija, izjemoma in v skladu z navodili naravovarstvenega nadzora pa se lahko odstrani tudi drevo druge vrste. Začasna struga mora biti v celoti v zemeljski izvedbi, brez vidnih utrditev, za izvedbo pragov se uporabi naravni material, prevladuje naj les. Če izvedba z lesom ni mogoča, se uporabi kamen ali kombinacija lesa in kamna. Ponekod se v strugi uredijo poglobitve, ki omogočajo nastanek tolmunov. Med gradnjo plinovoda se obstoječa struga po preusmeritvi vode v začasno strugo na območju delovnega pasu zasuje. Po končani gradnji pa se ponovno vzpostavi obstoječe stanje vodotoka. Dno in brežine se zavarujejo s kamni premera približno 40 cm. Dno se prekrije z 0,5 m debelo plastjo sedimenta iz obstoječega potoka, brežine pa z najmanj 0,5 m debelo plastjo okoliške zemljine in vgradijo se večji panji s koreninskim sistemom ali večje veje. Zasaditev brežin bo določena v načrtu krajinske arhitekture s sodelovanjem biologa, strokovnjaka za dvoživke. Med gradnjo se zagotovi naravovarstveni nadzor.

Območje vhodov v jame v bližini delovnega pasu se pred gradnjo na terenu jasno označi in zavaruje, kakršno koli poseganje vanj pa je prepovedano. Če se med gradnjo plinovoda odkrije jama ali brezno, je treba o tem takoj obvestiti pristojno ministrstvo, službo, ki je pristojna za raziskovanje krasa, in naravovarstveni nadzor za to pristojno službo.

Izguba dupel in špranj v drevesih po sečnji se nadomesti s postavitvijo lesobetonskih netopirnic. Najpozneje do konca gradnje plinovoda se v gozd namesti 38 duplastih in 31 špranjastih netopirnic. Število netopirnic se ob predhodnem natančnem popisu dupel lahko zmanjša. Natančna mesta postavitve netopirnic v sodelovanju z revirnim gozdarjem in lastniki gozdov določi biolog, strokovnjak za netopirje, postavijo pa se čim prej po poseku drevja. Postavitev netopirnic in služnostne pravice oziroma obveznosti v zvezi z netopirnicami se predpišejo za 20 let.

Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se na območju varstva narave izvedejo ti ukrepi:

zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda,

na območju gradbišč sredi strnjenih gozdov se kolesa in podvozje gradbene mehanizacije pred vstopom na gradbišče operejo,

kosi se vsaj dvakrat letno, površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje – enkrat na mesec v rastni sezoni.

Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja, izvajalca naravovarstvenega nadzora in na območjih varstva narave tudi organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.