61. člen
(površinske vode)
(1)
Vsa prečkanja novega plinovoda z vodotoki in jarki ter poteki v priobalnem pasu vodotokov so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim – listi št. 2.1.1–2.1.20.
(2)
Vsa prečkanja vodotokov, melioracijskih in drugih jarkov se izvedejo s prekopi v delovnem pasu. Plinovod se dodatno zaščiti z obbetoniranjem cevi.
(3)
Plinovod se izvede tako, da na priobalnem zemljišču prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.
(4)
Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se poleg določil četrtega odstavka 60. člena te uredbe upoštevajo naslednji pogoji:
-
teme cevi pri prečkanju vodotokov s prekopom je najmanj 1 m pod dnom urejenih ter najmanj 1,5 m pod dnom neurejenih vodotokov in hudourniških strug. Na tej globini poteka plinovodna cev še 3 do 5 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih;
-
brežine in dno prečkanja vodotokov se za zaščito struge proti vodni eroziji zavarujejo s kamnitimi oblogami v obsegu najmanj 5 m dolvodno in gorvodno od plinovodne cevi. Pri zavarovalnih ukrepih se uporablja naravni material (kamen, les, vegetativna zaščita);
-
obvodno rastje se čim bolj ohrani, morebitne poškodbe se po končanih delih sanirajo, ureditev struge pa mora biti sonaravna;
-
čas izvajanja posegov se prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin (čas razmnoževanja, vzgajanja mladičev, prezimovanja …);
-
gradnja na vodotokih je mogoča le, kadar se na njih v istem času ne opravljajo kakšna druga gradbena ali vzdrževalna dela;
-
postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov nista dovoljeni;
-
pri zemeljskih delih ni dovoljeno zasipavati izvirov, sprožati erozijskih procesov, rušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda ali hudournikov;
-
morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba med gradnjo urediti tako, da se prepreči erozija in ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji se vsi ostanki začasnih odlagališč odstranijo;
-
prečkanje jarkov se izvede s prekopom z dodatno obbetoniranimi cevmi na najkrajši možni razdalji. Struga se na območju prečkanja zavaruje s kamnito oblogo v obsegu najmanj 3 m;
-
območje prečkanja potoka Skrivšek v km 16 + 880 plinovoda M3 se povrne v obstoječe stanje. Struga potoka se obloži z večjimi prodniki, zaradi utrditve njegovega dna se doda prag iz lomljenca v betonu dolvodno od predvidenega plinovoda;
-
območje prečkanja potoka Vrtovinšček v km 14 + 890 plinovoda M3 se dodatno zaščiti z utrditvijo brežin in dna potoka z lomljencem v betonu ter prečnim pragom dolvodno od prečkanja plinovoda. Tlorisni potek struge in značilni prečni prerez Vrtovinščka se ne spreminjata;
-
jarek v km 12 + 355 plinovoda M3 se, če se bo voda z brežine odvajala po njem, uredi s kamnito grajeno strugo;
-
struga potoka Perilo v km 11 + 910 plinovoda M3 se dolvodno uredi z lomljencem v betonu;
-
brežine in dno korita potoka Konjščak v km 10 + 540 obstoječega plinovoda M3 se na območju prečkanja zavarujejo s kamnito oblogo na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani konča s stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m pod nivojem dna;
-
dno in brežine Vogrščka se na vseh mestih prečkanja plinovoda (km 6 + 020, 5 + 415, 5 + 000, 4 + 930, 4 + 730, 4 + 640 in 4 + 640 plinovoda M3) zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani konča s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m pod nivojem dna;
-
dno in spodnji del brežin manjšega odvodnega jarka v km 6 + 010 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavarujeta s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,6 m pod nivo dna;
-
dno in spodnji del brežin jarka v km 5 + 790 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavarujeta s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z večjimi kamni, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin se na dolvodni in gorvodni strani konča s trdno vgrajenimi večjimi kamni;
-
dno in brežine potoka Lijak v km 3 + 625 plinovoda M3 se na mestu prečkanja plinovoda zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline na filtrni podlagi. Zavarovanje se na dolvodni in gorvodni strani konča s stabilizacijskimi talnimi krilnimi pragovi iz kamna, povezanega z betonom, do 1,2 m pod nivojem dna;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 530 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se približno 4 m dolvodno od prečkanja utrdi z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,8 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin pa se na dolvodni in gorvodni strani konča s trdno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zavarovanju prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 200 plinovoda M3 se na mestu prečkanja zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline, zgornji del brežin pa se humizira in zatravi. Zavarovanje dna se 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna. Zavarovanje brežin pa se na dolvodni in gorvodni strani konča s trdno vgrajenimi večjimi kamni. Pri oblikovanju in zavarovanju prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren se zagotovi zaščita pred izpiranjem;
-
dno in brežine jarka v km 0 + 730 plinovoda M3B se na mestu prečkanja s plinovodom zavarujejo s poravnanim kamnom ustrezne debeline. Zavarovanje dna se približno 3 m dolvodno od prečkanja utrdi z zaključnim talnim pragom iz večjih kamnov, ki segajo najmanj 0,7 m pod nivo dna;
-
brežine Vrtojbice v km 1 + 170 plinovoda M3B se zavarujejo do višine 2 m. Zavarovanje dna se na dolvodni in gorvodni strani konča s stabilizacijskim talnim krilnim pragom iz kamna, povezanega z betonom, do 1 m pod nivojem dna. Pri oblikovanju in zavarovanju prehodov kamnitega zavarovanja brežin na priobrežni teren je treba zagotoviti dobro zaščito pred izpiranjem;
-
območje začasnega poteka dela struge desnega pritoka potoka Lemovšček se uredi v skladu z omilitvenimi ukrepi;
-
o predvidenih delih na vodotokih se najmanj sedem dni prej sporoči ribiški organizaciji, ki upravlja ribiški okoliš.