TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep št. 2142-392/2020/4 (1312-33) z dne 5. 6. 2020 se odpravi in se zadeva v delu, ki se nanaša na pridržanje zaradi ugotavljanja istovetnosti tožnika, vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrže.

Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Res je sicer, da tožnik osebnih dokumentov nima, vendar pa bi morala tožena stranka po drugi strani upoštevati tudi to, da je doslej vseskozi navajal iste osebne podatke. Tako pa ni utemeljila, zakaj kljub temu, da podatkov ni spreminjal, vseeno dvomi v izkazano identiteto le zato, ker nima osebnih dokumentov. Torej je v tem delu sklep premalo obrazložen, da bi se ga dalo preizkusiti. Tožena stranka bi morala utemeljiti, na kakšen način bo preverjala ali ugotavljala tožnikovo istovetnost. Tega pa v izpodbijanem aktu ni in je tudi zaradi tega v tem delu pomanjkljivo obrazložen, zaradi česar je sodišče v tem delu sklep odpravilo.

V ZMZ-1 niso določeni kriteriji, po katerih bi lahko tožena stranka presojala, ali je nevarnost pobega podana. V 31. točki 2. člena ZMZ-1 je sicer pojasnjeno, da nevarnost pobega pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila; vendar je ta definicija po mnenju sodišča preveč ohlapna, ker ni konkretno navedeno, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega.

Ker za omejitev gibanja po ZMZ-1 velja, da bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, ki pa jih v trenutno veljavnem ZMZ-1 ni, to po presoji sodišča ne nudi zadostne pravne podlage za omejitev gibanja prosilcem za mednarodno zaščito v smislu prvega in drugega odstavka 31. člena Ženevske konvencije o statusu beguncev, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.