(1)
Pravobranilci in javni uslužbenci o motenju poslovanja državnega pravobranilstva, o varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost državnega pravobranilstva, obvestijo vodjo oddelka in generalnega sekretarja, ter navedejo razloge in okoliščine ogroženosti. V primeru neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati takojšnjo zaščito s strani pristojne varnostne službe državnega pravobranilstva ali drugega pristojnega varnostnega organa.
(2)
Generalni državni pravobranilec ali generalni sekretar o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, po potrebi pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti pravobranilca se o ogroženosti takoj obvesti generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju po določbah predpisov o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija in o tem seznani ministrstvo.
(3)
Državno pravobranilstvo na podlagi metodologije ministrstva, ki ureja obveščanje in poročanje beleži varnostne dogodke o motenju poslovanja državnega pravobranilstva, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost državnega pravobranilstva.