(1)
Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja zadev z delovnega področja državnega pravobranilstva, sprejemanja pravnih stališč do posameznih pravnih vprašanj, pridobivanja mnenja o razporedu del, usklajevanja dela posameznih oddelkov, izboljšanja metode dela, strokovnega izpopolnjevanja in drugih vprašanj, ki so pomembna za delo državnega pravobranilstva, sklicuje generalni državni pravobranilec ožji ali razširjeni kolegij ter sestanke enega, več ali vseh oddelkov oziroma drugih organizacijskih enot in imenuje stalne ali občasne delovne skupine.
(2)
Sestanke zunanjega oddelka oziroma oddelka na sedežu lahko sklicuje poleg generalnega državnega pravobranilca tudi vodja oddelka.
(3)
Generalni državni pravobranilec lahko pravobranilcu, generalnemu sekretarju ali strokovnemu sodelavcu zaupa obdelavo posameznih vprašanj glede uporabe posameznih predpisov, pravnomočno zaključenih postopkov ali osnutka zakonov, ki jih sprejema zakonodajna ali izvršilna oblast zato, da bi se ta vprašanja obravnavala na sestanku pravobranilcev, po potrebi pa tudi na sestanku vseh zaposlenih na državnem pravobranilstvu.