Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010

Pri izračunu GVŽ za obtežbo KOP ali SKOP se upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. Podatke o govedu agencija prevzame iz centralnega registra govedi (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. marec 2010 in na štiri reprezentativne naključno izbrane datume, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani ne prej kakor v dveh tednih po njihovi določitvi. Podatki o drugih rejnih živalih se upoštevajo na dan 1. marec 2010, ki jih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe posreduje nosilec kmetijskega gospodarstva. Če prašiče in perutnino redi v turnusih, na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe navede tudi povprečno število živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu. Če je povprečno število živali v turnusu večje od števila te kategorije živali po stanju na dan 1. marec 2010, se pri izračunu GVŽ upošteva povprečno število živali v turnusu.

Na obrazec B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe nosilec kmetijskega gospodarstva v rubriko »drugo« lahko navede samo naslednje rejne živali: gosi, race, pegatke, jerebice, prepelice, golobe, pave, činčile, lame in ostalo rastlinojedo divjad za prirejo mesa.

Pri izračunu letnega vnosa dušika se upoštevajo podatki o številu živali posameznih kategorij govedi in posameznih kategorij drugih rejnih živali. GVŽ posameznega kmetijskega gospodarstva je seštevek GVŽ goveda in GVŽ drugih rejnih živali. GVŽ goveda se izračuna kot produkt aritmetičnega povprečja števila posameznih kategorij govedi iz CRG na pet datumov iz prvega odstavka tega člena in ustreznih koeficientov GVŽ iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. GVŽ drugih rejnih živali se izračuna tako da se število drugih rejnih živali pomnoži z ustreznimi koeficienti GVŽ iz Priloge 1 te uredbe. Kadar na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe za isto kategorijo živali hkrati obstajata podatka o povprečnem številu živali v turnusu in o številu rejnih živali po stanju na dan 1. marec 2010, se za izračun letnega vnosa dušika upošteva podatek o povprečnem številu živali v turnusu.

Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik GVŽ za izračun obtežbe za KOP ali SKOP in OMD in za izračun letnega vnosa dušika izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali in koeficientov GVŽ iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik«.

Obtežba za KOP ali SKOP posameznega kmetijskega gospodarstva se za posamezen dan iz prvega odstavka tega člena izračuna tako, da se GVŽ goveda in drugih rejnih živali na ta dan deli z ugotovljenimi površinami KZU in ugotovljenimi površinami za ekstenzivne kraške pašnike za GERK-e iz obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 11. člena te uredbe.

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se obtežba za KOP ali SKOP in OMD za KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik izračuna tako, da se GVŽ iz četrtega odstavka tega člena deli z ugotovljenimi površinami KZU za GERK-e iz obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 11. člena te uredbe.

Ne glede na določbo prvega, petega in šestega odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in KMG – planina oziroma KMG – skupni pašnik, za katero je izvedena kontrola na kraju samem, za izpolnjevanje pogojev za obtežbo za KOP ali SKOP in OMD upošteva tudi število vseh rejnih živali, ki jih ugotovi kontrolor.

Letni vnos dušika na posameznem kmetijskem gospodarstvu se izračuna tako, da se najprej izračuna letne vnose dušika za posamezne vrste in kategorije živali, nato se le-te sešteje in deli z ugotovljeno površino KZU in ugotovljeno površino ekstenzivnih kraških pašnikov za GERK-e iz obrazca D iz točke d) četrtega odstavka 11. člena te uredbe. Pri kmetijskih gospodarstvih, ki v tekočem letu oddajajo ali nabavljajo živinska gnojila, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih ali nabavljenih živinskih gnojilih iz obrazca B1 iz točke c) četrtega odstavka 11. člena te uredbe in vsebnost dušika v teh gnojilih iz predpisa, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

Letni vnos dušika za posamezno vrsto ali kategorije živali iz prejšnjega odstavka se izračuna po naslednji enačbi:

Za vrste ali kategorije živali, ki se redijo v turnusih, se letni vnos dušika iz enačbe iz prejšnjega odstavka pomnoži s skupnim številom dni vseh turnusov v tekočem koledarskem letu navedenih na obrazcu B iz točke b) četrtega odstavka 11. člena te uredbe in deli s 365.

Letna količina dušika za en GVŽ goveda, drobnice, kuncev in jelenjadi je 70 kg, za en GVŽ konjev, oslov, mezgov in mul 60 kg, za en GVŽ prašičev 80 kg in za en GVŽ perutnine 85 kg, razen za kokoši nesnice za katere je 105 kg.

Ne glede na določbe osmega in devetega odstavka tega člena se letni vnos dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik izračuna z upoštevanjem podatkov o številu živali, ki izpolnjujejo pogoje iz predpisa, ki ureja ukrepe osi 2 iz PRP 2007–2013 in koeficientov GVŽ iz »Zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik«.

Za kmetijsko gospodarstvo, ki za del leta premesti svoje živali na pašo na KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, se količina letnega vnosa dušika zmanjša za količino, ki so jo te živali prispevale k izračunu letnega vnosa dušika za KMG – planina ali KMG – skupni pašnik, izračunanem v skladu s prejšnjim odstavkom.