Merila za določanje nevarnostnih con pri sušilnikih so:
1)
vir nevarnosti pri sušilnikih oziroma obdelovanci, na katerih površino je naneseno premazno sredstvo;
2)
neogrožen prostor sušilnika oziroma delovni prostor sušilnika, v katerem koncentracija hlapov topil pri maksimalni temperaturi sušenja v nobenem primeru ne more preseči vrednosti 10% spodnje eksplozijske meje;
3)
prehodni prostor sušilnika oziroma delovni prostor sušilnika, v katerem je prostorninska koncentracija hlapov topil pri maksimalni temperaturi sušenja med vrednostma 10% in 80% spodnje eksplozijske meje, odvisno od skupnega trajanja vseh okvar med letom, zaradi katerih bi utegnila nastati eksplozivna zmes.
Dopustne meje prehodnega prostora sušilnikov po prvem odstavku te točke ne smejo biti večje od 50% vrednosti spodnje eksplozijske meje;
4)
sušilniki z neogroženim delovnim prostorom oziroma sušilnki, ki so projektirani za dopustno koncentracijo hlapov topil v vrednosti 10% spodnje eksplozijske meje:
a)
če je projektirana količina svežega zraka potrjena s preskusom;
b)
če imajo kontrolirano ventilacijo;
c)
če se računsko dokaže, da koncentracija zaostalih hlapov topil v vseh primerih prenehanja delovanja ventilacijskega sistema sušilnika ob naravni ventilaciji v delovnem prostoru ne bo presegla dopustne meje prehodnega prostora;
5)
sušilniki s prehodnim prostorom, ki so projektirani za dopustno koncentracijo hlapov topil v vrednosti od 10% do 50% spodnje eksplozijske meje:
a)
če je projektirana količina svežega zraka potrjena s preskusom,
b)
če imajo kontrolirano ventilacijo.