Besedilo 56. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori z lokalno skupnostjo.
Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.
Pravica do brezplačnega prevoza se zagotovi z organiziranim prevozom. Če ga ni mogoče zagotoviti ali ni gospodarno, se lahko staršem povrne strošek mesečne vozovnice za javni prevoz. Izjemoma, ko ni organiziranega ali javnega prevoza, se lahko staršem povrne strošek kilometrine za prevozne stroške po najkrajši javni cesti v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi.
Kilometrina se obračuna v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za pot, ki jo opravijo do osnovne šole in nazaj, in sicer v višini, kot velja za povračilo stroškov prevoza na delo in z njega. Staršem se strošek kilometrine za prevozne stroške povrne, če ne dobijo teh stroškov povrnjenih iz drugega pravnega naslova, kar potrdijo s pisno izjavo.
Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.
Starši imajo pravico povrnitve stroškov prevoza v skladu s tem členom od 1. septembra tekočega leta, če so vložili vlogo za povrnitev stroškov do začetka šolskega leta, če so vložili vlogo med šolskim letom, pa od prvega dne naslednjega meseca od njene vložitve. Glede povrnitve stroškov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pravica povrnitve stroškov prevoza pripada staršem otrok od začetka obiskovanja izobraževalnega ali posebnega programa, določenega v odločbi o usmeritvi v tekočem šolskem letu, ne glede na datum izdaje te odločbe.
Lokalna skupnost lahko s svojimi akti podrobneje določi način organizacije prevozov in povračila prevoznih stroškov za zagotavljanje pravice učenca do brezplačnega prevoza.
Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Otroci s posebnimi potrebami, vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja v socialnovarstvenem zavodu, kjer se pedagoške dejavnosti izvajajo skozi celo šolsko leto, imajo pravico do brezplačnega prevoza tudi v času šolskih počitnic. Osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi za otroka s posebnimi potrebami, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo, na organiziranem prevozu zagotovi spremstvo odrasle osebe, ki po opravljenem usposabljanju v zdravstveni ustanovi kot laični sodelavec nudi tudi zdravstveno pomoč na prevozu.
Otroci s posebnimi potrebami, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, imajo pravico do povračila stroškov prevoza do zavoda, v katerem se ta pomoč izvaja, če je njihovo prebivališče od tega zavoda oddaljeno več kot štiri kilometre. Otroci s posebnimi potrebami se lahko na podlagi odločbe o usmeritvi vključijo v oskrbo in vzgojni program v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod ali v dom za učence in imajo pravico do brezplačnega prevoza do prebivališča in nazaj ob pouka prostih dnevih.
Osnovna šola učencem, ki čakajo na organiziran prevoz, zagotovi varstvo.
Učenec, ki se prešola v skladu s 60.k členom tega zakona, ima pravico do prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, v katero je prešolan.«.