Zaščitni lak na embalaži, ki pride kakorkoli v stik z živili, ne sme vplivati na povečanje koncentracije dopustne količine težkih kovin v živilih in ne izločati topil ali drugih organskih snovi, ki so v njegovi sestavi.
Zaščitni lak iz prvega odstavka tega člena mora ustrezati naslednjim pogojem:
1)
da ne odstopa, se ne lušči ali ne poka pri zvijanju pločevine, folij ipd.;
2)
da se dobro in enakomerno prime na površino embalaže;
3)
da je odporen in se ne spreminja pri temperaturi od 80 stopinj C do 130 stopinj C;
4)
da nima residualnega vonja;
5)
da po predpisanih postopkih za ekstrakcijo ne izloči več kot 8 mg topnih substanc na 1 dm2 oziroma 50 mg, računano na 1 kg, ali 2 mg suhega ostanka kloroformnega ekstrakta na 1 dm2 lakirane površine;
6)
da delež fenolne snovi v ekstraktu ni večji kot 0,2 mg/dm2 oziroma 1 mg/kg;
7)
da delež formaldehida v vodnem ekstraktu ni večji kot 0,5 mg/dm2 oziroma 3 mg/kg;
8)
da delež cinka v vodnem ekstraktu ni večji kot 1 mg/dm2 oziroma 6 mg/kg in ne večji kot 1 mg/dm2 oziroma 6 mg/kg v embalaži za kisle izdelke v ekstraktu ocetne kisline, 3% (v/v);
9)
da delež organskih dušikovih spojin v vodnem ekstraktu ni večji kot 1 mg/dm2, računano kot dušik;
10)
da delež aromatskih aminov v ekstraktu ni večji kot 0,02 mg/dm2 oziroma 0,1 mg/kg.