Ta vsebina je neaktualna
(1)
Sodnika za prekrške razreši skupščina, ki ga je izvolila.
(2)
Sodnik za prekrške se razreši:
1.
če sam zahteva razrešitev;
2.
če je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali sklene drugo delovno razmerje;
3.
če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali hujšo kazen;
4.
če se ugotovi, da je huje kršil dolžnost sodnika za prekrške ali ugled funkcije sodnika za prekrške ali pa je s svojim delom pokazal, da ni sposoben opravljati funkcije sodnika za prekrške;
5.
če se ugotovi, da ni imel pogojev za izvolitev;
6.
če se na podlagi mnenja pristojnega organa ugotovi, da zaradi zdravstvenega stanja ni več sposoben za opravljanje funkcije sodnika za prekrške.
(3)
Sodnik za prekrške je lahko razrešen, če je skupščina družbenopolitične skupnosti sklenila, da se zaradi zmanjšanja obsega dela zmanjša število sodnikov za prekrške, kot tudi v primeru, kadar lahko delavcem državnih organov preneha delo, ker so izpolnili pogoje za polno osebno pokojnino.
(4)
Če sodnik za prekrške sam zahteva razrešitev, pristojna skupščina pa v treh mesecih od dneva, ko je to zahteval, ne odloči o njegovi zahtevi, se šteje, da je razrešen s potekom tega časa. Ustrezno ugotovitveno odločbo izda vodja organa za postopek o prekršku oziroma predsednik Republiškega senata za prekrške.
(5)
Sodnik za prekrške, ki je izvoljen ali imenovan na drugo dolžnost ali je sklenil drugo delovno razmerje, ne more nastopiti nove dolžnosti oziroma dela, dokler ni razrešen funkcije sodnika za prekrške.
(6)
Mnenje o razrešitvi iz razlogov po 4. točki drugega odstavka tega člena daje Ministrstvo za pravosodje.