(1)
O premoženjskopravnem zahtevku odloča organ, ki vodi postopek o prekršku.
(2)
Če se postopek konča z odločbo, s katero se obdolženec spozna za odgovornega za prekršek, lahko organ z odločbo o prekršku ugodi zahtevku v mejah svoje pristojnosti v celoti, lahko pa mu ugodi samo deloma in s presežkom napoti oškodovanca na pravdo. Oškodovanca napoti na pravdo tudi, če zneska škode ni mogoče ugotoviti, ali če bi se z njegovim ugotavljanjem preveč zavlekel postopek za prekrške. Oškodovanec se vedno napoti na pravdo, če se postopek o prekršku ustavi.
(3)
Če se organ, ki vodi postopek o prekršku, izreče za nepristojnega, napoti oškodovanca, naj svoj zahtevek uveljavlja pred pristojnim organom.
(4)
Če so bila zaradi prekrška oškodovana družbena sredstva, se o ustavitvi postopka obvesti organ, ki je z zakonom pooblaščen skrbeti za varstvo družbenih sredstev.