(1)
Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo neposredni uporabniki proračuna države pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po naslednjih virih financiranja:
4.
druga javna sredstva za opravljanje javne službe (npr. takse, pristojbine, koncesnine, RTV-prispevek);
5.
sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu;
6.
nejavnih sredstev za opravljanje javne službe;
7.
sredstev prejetih donacij;
8.
sredstev Evropske unije ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna;
9.
sredstev ZZZS za zdravnike pripravnike in specializante, zdravstvene delavce pripravnike, zdravstvene sodelavce pripravnike;
10.
sredstev iz sistema javnih del;
11.
sredstev raziskovalnih projektov in programov ter sredstev za projekte in programe, namenjenih za internacionalizacijo in kakovost v izobraževanju in znanosti;
12.
sredstev za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14, in 14/15 – ZUUJFO), ne glede na vir, iz katerega se financirajo njihove plače.
(2)
Posredni uporabniki proračuna države in občin morajo ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt, kot prilogo finančnega načrta, ki mora biti usklajen s finančnim načrtom in pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3)
Neposredni uporabniki proračuna države in posredni uporabniki proračuna države in občin pripravijo kadrovski načrt za leti 2017 in 2018 tako, da se:
-
določi dovoljeno število zaposlenih, ki se financirajo iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, pri čemer to število ne sme presegati dovoljenega števila zaposlenih iz teh virov, kot je določeno v kadrovskih načrtih za leto 2016;
-
oceni število zaposlenih, ki se financirajo iz 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka tega člena.
(4)
Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka na podlagi soglasja vlade lahko število zaposlenih v kadrovskem načrtu neposrednega uporabnika proračuna države preseže dovoljeno število zaposlenih v njegovem kadrovskem načrtu za največ 10 zaposlitev za najdlje za 2 leti, če gre za zaposlitev za določen čas za čas trajanja izvedbe strukturnih reform.
(5)
Zaposlitev za določen čas iz prejšnjega odstavka je možna, če ima organ državne uprave zagotovljena sredstva za stroške dela.
(7)
Ne glede na prvo alinejo tretjega odstavka tega člena se zaradi izjemnih oziroma utemeljenih razlogov v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna države in tistega posrednega uporabnika občinskih proračunov, ki se pretežno financira iz državnega proračuna ali sredstev ZZZS, lahko določi višje dovoljeno število zaposlenih, vendar le v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.
(8)
Posredni uporabnik proračuna države in občine mora spremljati realizacijo kadrovskega načrta v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.
(9)
Če se plače zaposlenih pri posrednem uporabniku proračuna države in občine financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu, morajo tudi tisti posredni uporabniki proračuna države in občine, ki niso zavezani po Zakonu o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/11), zagotoviti ločeno računovodsko spremljanje dejavnosti na podlagi objektivno določenih sodil.
(10)
Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna države in občine in način spremljanja njihovega izvajanja.