Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014

Za površine, za katere upravičenci v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/2 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih, do izteka obveznosti, uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/1 iz prejšnjega člena. Če upravičenci na teh površinah v naslednjih letih ne uveljavljajo plačil za podukrep 214-I/1 oziroma 214-I/2 iz prejšnjega člena, morajo na teh površinah izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine.

Pri podukrepu 214-I/2 iz prejšnjega člena se šteje, da je zahteva glede pokritosti tal s prezimnimi poljščinami izpolnjena, če pokrovnost ozelenjene površine s temi poljščinami dosega vsaj 70 odstotkov.

Za površine, ki so jih upravičenci v tekočem letu vključili v podukrep 214-I/3 iz prejšnjega člena, lahko v naslednjih letih uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.

Za površine, na katerih so upravičenci v preteklem letu pridelovali jagode in so jih vključili v podukrep 214-I/4 iz prejšnjega člena, lahko v tekočem letu uveljavljajo plačila za podukrep 214-I/3 ali 214-I/6 iz prejšnjega člena in obratno.

Za pridobitev plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5, 214-I/6 in 214-I/7 iz prejšnjega člena v tekočem letu se morajo upravičenci vključiti v kontrolo integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave najpozneje do 31. decembra preteklega leta za tekoče leto.

Upravičenci iz prejšnjega odstavka ne morejo zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave oziroma ekološke pridelave in predelave v tekočem letu, lahko pa jo zamenjajo med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.

Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepov 214-I/3, 214-I/4, 214-I/5 in 214-I/6 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave, morajo za pridobitev plačil za te podukrepe pridobiti certifikate o integrirani pridelavi od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za te podukrepe ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe.

Če se upravičenci do plačil za izvajanje podukrepa 214-I/7 iz prejšnjega člena vključijo v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave, morajo za pridobitev plačil za ta podukrep pridobiti certifikate o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil ali potrdila o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil v obdobju preusmerjanja od vseh organizacij, pri katerih so vključeni v kontrolo, sicer se šteje, da za ta podukrep ne izpolnjujejo pogojev iz priloge 1 te uredbe.

Pri podukrepu 214-I/8 iz prejšnjega člena se šteje, da je zahteva glede pokritosti tal z neprezimnimi posevki izpolnjena, če pokrovnost površine s temi posevki dosega vsaj 70 odstotkov.

Pri podukrepu 214-II/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo plačilo za planinsko pašo brez dodatka za pastirja ali plačilo za planinsko pašo z dodatkom za pastirja, pri čemer je ta dodatek mogoče uveljavljati samo za enega pastirja na planini. Upravičenci morajo fotokopijo pogodbe s pastirjem poslati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v roku in na način, ki ju določa predpis, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

Plačila za podukrep 214-II/2 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a ali pa za del GERK-a z vrsto dejanske rabe »1300 - trajni travnik« z nagibom 35-50 odstotkov ali nad 50 odstotkov. Upošteva se podatek o nagibu GERK-a ali dela GERK-a, ki se povzame iz grafične evidence strmin iz 20. člena te uredbe. Izven območij, določenih v grafični evidenci strmin, plačil ni mogoče uveljavljati.

Plačila za podukrep 214-II/3 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na območjih, ki so določena v prilogi 1 te uredbe.

Plačila za podukrep 214-II/5 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za celotno površino GERK-a z vrsto dejanske rabe »1211 - vinograd« z nagibom 30-40 odstotkov ali nad 40 odstotkov. Upošteva se podatek o povprečnem nagibu GERK-a, ki se povzame iz RKG-ja.

Plačila za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za najmanj en GVŽ za avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali iz priloge 1 te uredbe. Število živali posamezne vrste domačih živali, ki so vključene v navedeni podukrep v letu vstopa v ta podukrep, mora biti v reji pet let od vstopa v podukrep, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste. Število živali se lahko poveča do obtežbe 1,9 GVŽ-ja/ha. Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključil v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena v letu vstopa v ta podukrep, se lahko število v ta podukrep vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od enega GVŽ-ja oziroma na način, kot je določen v prilogi 1 te uredbe. V obdobju, ko so živali določene vrste domačih živali, ki jih je KMG vključil v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena, na paši na KMG-ju planini ali KMG-ju skupnem pašniku, se za te živali šteje, da ne zmanjšujejo števila živali te vrste na osnovnem KMG-ju. Če ena žival posamezne vrste pomeni več kot deset odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu glede na leto vstopa v ta podukrep lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno v podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena, se šteje število živali, ki je na KMG-ju za tekoče leto ugotovljeno z administrativno kontrolo števila živali te vrste oziroma s kontrolo števila živali te vrste na kraju samem.

Za izračun plačil za podukrep 214-II/6 iz prejšnjega člena se za preračun števila živali v GVŽ-je v skladu s Prilogo V Uredbe 1974/2006/ES, upoštevajo naslednji koeficienti:

Plačila za podukrep 214-II/7 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 1 te uredbe. Na isti površini GERK-a lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo samo za glavni ali prezimni ali neprezimni posevek.

Če zaradi sprememb tržnih razmer ni na razpolago semenskega oziroma sadilnega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, morajo upravičenci pri podukrepu 214-II/7 iz prejšnjega člena izvajati vsaj enostaven kolobar, ki vključuje najmanj tri različne poljščine. V tem primeru se plačilo v zadevnem letu zniža za 60 odstotkov.

Plačila za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za GERK s šifro »1430 - ekstenzivni kraški pašnik«, ki lahko vključuje naslednje vrste dejanske rabe: »1300 - trajni travnik«, »1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju«, »1500 - drevesa in grmičevje«, »1600 - neobdelano kmetijsko zemljišče« oziroma »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem«, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah na območju ekstenzivnih kraških pašnikov iz priloge 1 te uredbe. Delež površin z vrsto dejanske rabe »1300 - trajni travnik« oziroma »1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem« mora ob vstopu v podukrep znašati vsaj 20 odstotkov.

Če v katastrski občini na območju ekstenzivnih kraških pašnikov iz priloge 1 te uredbe leži del GERK-a s šifro »1430 - ekstenzivni kraški pašnik«, se plačila za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo za celoten GERK.

KMG planina in KMG skupni pašnik ne moreta uveljavljati plačil za podukrep 214-II/10 iz prejšnjega člena.

Plačila za podukrep 214-III/1 iz prejšnjega člena lahko upravičenci uveljavljajo za trajno travinje, če so njihovi GERK-i v katastrskih občinah iz priloge 1 te uredbe.

Plačila za podukrepe 214-III/2, 214-III/3 in 214-III/4 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na ekološko pomembnih območjih, ki so določena v prilogi 1 te uredbe.

Plačila za podukrep 214-III/5 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na osrednjih območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000 iz priloge 1 te uredbe.

Plačila za podukrep 214-III/6 iz prejšnjega člena lahko uveljavljajo upravičenci, katerih GERK-i so na najožjih vodovarstvenih območjih po tej uredbi. Natančnejši vpogled v ta območja je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

Upravičenci lahko plačila za travniški sadovnjak uveljavljajo, če je v travniškem sadovnjaku vsaj ena od naslednjih sadnih vrst: jablana, hruška, češnja, višnja, breskev, nektarina, sliva, češplja, ringlo, kaki, kutina, marelica, citrusi, oreh, mandelj, leska, kostanj, bezeg, smokva, oljka, nešplja, skorš, žižula, murva. V travniškem sadovnjaku so lahko tudi posamična drevesa in grmičevje drugih vrst, mejice ter drevesa in grmovje, ki pomenijo obvodno vegetacijo. Visokodebelna sadna drevesa oziroma druge plodonosne sadne vrste morajo biti zasajene na ustreznih podlagah. Seznam podlag je objavljen na spletnih straneh ministrstva.

Upravičenci lahko za travinje na zemljiščih z vrsto dejanske rabe »1222 - ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak« uveljavljajo naslednje podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena: 214-I/7, 214-II/2, 214-II/8, 214-II/9, 214-III/1, 214-III/2, 214-III/3, 214-III/4, 214-III/5 in 214-III/6.

Pri podukrepih KOP-a iz prejšnjega člena se pri izračunu obtežbe upoštevajo podatki o staležu živali in zemljiščih iz zbirne vloge za posamezno leto v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

Če pri izvajanju podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena upravičenci ne uporabljajo:

Najmanjša površina kmetijskega zemljišča znotraj GERK-a, za katero je mogoče pridobiti plačilo za en podukrep KOP-a, je določena v prilogi 1 te uredbe.

Upravičenci se lahko v podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena vključijo s povečanim obsegom površin, kot je določeno v prilogi 1 te uredbe v skladu s 45. členom Uredbe 1974/2006/ES.

Površine zemljišč, ki so bile vključene v podukrep KOP-a v prvem letu obveznosti (v nadaljnjem besedilu: vstopna površina podukrepa), lahko upravičenec v prvih štirih letih izvajanja podukrepa KOP-a v okviru obstoječe petletne obveznosti skupno poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca, njegova obveznost iz prvega leta petletne obveznosti pa se nadaljuje. Ne glede na določbo prejšnjega stavka upravičenec, ki v obdobju obveznosti vstopno površino podukrepov KOP-a iz drugega in četrtega odstavka 13. člena te uredbe za tekoče leto poveča za več kot 2 ha oziroma 20 odstotkov, s tem letom prevzame novo petletno obveznost za izvajanje teh podukrepov za celoten obseg površin, ki vključuje obstoječe in povečane površine.

Vstopne površine podukrepa KOP-a iz prejšnjega člena lahko upravičenec v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov na način, kot je določen v prilogi 1 te uredbe.

Sprememba lokacije površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, glede na lokacijo površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, pomeni zmanjšanje površine zemljišča, ki je bila vključena v podukrep KOP-a v preteklem letu, in hkratno povečanje površine zemljišča, ki je vključena v podukrep KOP-a v tekočem letu, razen v primerih, določenih v prilogi 1 te uredbe. Zamik lokacije zemljišča v uradnih evidencah iz 20. člena te uredbe in drugih uradnih evidencah se ne upošteva kot sprememba lokacije površine zemljišča.

V primeru pojava koruznega hrošča podukrepa 214-II/8 iz prejšnjega člena ni treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti.

Če agencija na določenem kmetijskem zemljišču, ki je vključeno v podukrep 214-II/8 iz prejšnjega člena, prizna pojav koruznega hrošča, se ne glede na določbo enaintridesetega odstavka tega člena sprememba lokacije te površine zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površine zemljišča, ki je vključena v ta podukrep.

Če v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, ki se nanašajo na razlastitev velikega dela KMG-ja, če tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti, hudo naravno nesrečo, ki resno prizadene kmetijsko zemljišče KMG-ja, napad bolezni oziroma škodljivcev v trajnem nasadu, zaradi katerih je treba ta trajni nasad uničiti, komasacije, zemljiške operacije, denacionalizacijski postopek, prisilno dražbo ali dedovanje, upravičenci nadaljujejo z izvajanjem podukrepov KOP-a iz prejšnjega člena na drugih površinah kmetijskih zemljišč, kot je to določeno v prilogi 1 te uredbe, se ne glede na določbo triintridesetega odstavka tega člena sprememba lokacije površin tega zemljišča ne upošteva kot povečanje in hkratno zmanjšanje površin zemljišča, ki so vključene v te podukrepe.

Površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v podukrep KOP-a iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: vključena površina podukrepa), je površina zemljišča, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo velikosti površine oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Upravičenec prevzame petletno obveznost za izvajanje podukrepa KOP-a iz prejšnjega člena na vstopni površini tega podukrepa.

Upravičenci do plačil za podukrepe KOP-a iz prejšnjega člena morajo med trajanjem obveznosti opraviti izobraževalni program v obsegu najmanj štiri ure letno. Kot izpolnitev obveznosti za tekoče leto se upošteva, če je od 1. septembra preteklega leta do 31. avgusta tekočega leta izobraževanje opravil upravičenec do plačil za podukrepe KOP-a, katerikoli član kmetije oziroma oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo na zadevnem KMG-ju (v nadaljnjem besedilu: udeleženec izobraževanja). Prisotnost na izobraževalnem programu za tekoče leto se za posamezen KMG prizna le enkrat.

V primeru KMG-ja planine se kot opravljena obveznost izobraževanja iz prejšnjega odstavka upošteva tudi izobraževanje, ki je bilo opravljeno za osnovni KMG, pri čemer se mora udeleženec izobraževanja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo na osnovnem KMG-ju in KMG-ju planini.