1.
Agonija slovenskega zdravstva se vleče že vrsto let. Aktualna Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s predsednikom dr. Mirom Cerarjem do danes ni pripravila sprememb zdravstvene zakonodaje, s katero bi bila zagotovljena večja učinkovitost in transparentnost delovanja zdravstvenih institucij in zdravstvenega sistema nasploh. Vlada tudi ni pripravila nobene zakonodaje, ki bi pripomogla k večji kakovosti zdravstvenih storitev in k zmanjšanju čakalnih dob. Optimizacijo v zdravstvu, kakovostni zdravstveni sistem in izboljšave samega sistema je obljubljala tudi Milojka Kolar Celarc v svoji kandidacijski predstavitvi za ministrico. Vse pa je zapisano tudi v koalicijskem sporazumu, ki pa je očitno le papir.
2.
Ustanavljajo se le delovne skupine za posamezna področja, pišejo in sprejemajo se strategije, izdelujejo analize. Obljubljenih sistemskih rešitev in sprememb pa do danes nismo dočakali.
3.
Eden od pokazateljev, da se zadeve ne spreminjajo v pozitivno smer, so tudi čakalne dobe. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo na dan 1. 1. 2016 pri storitvah najdemo skupno 17.372 takšnih pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalnim rokom, kar pomeni 12,83 % čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega meseca. Večina bolnišnic se sooča z izgubami in dolgovi, ob tem pa opozarjajo na nepravično financiranje. Bolnišnice naj bi bile finančno na tleh, zamujali naj bi s plačili dobaviteljem. Vedno glasnejša so tudi opozorila, da je za slovensko zdravstvo namenjeno vedno manj denarja.
4.
Med izjavami predstavnikov bolnišnic smo lahko slišali tudi, da se bojijo, da gre za izčrpavanje zdravstva po vzorih izčrpavanja v gospodarstvu.
5.
Da korupcija močno prežema slovenski zdravstveni sistem in je tudi vzrok za povečanje stroškov v zdravstvu, so pred časom opozorili že posamezniki, zaposleni v zdravstvu. V zadnjem času je vedno več tudi javno podanih izjav na sejah delovnih teles Državnega zbora, da je slovensko zdravstvo močno prepleteno s korupcijo. 3. februarja 2016 je na 25. seji Komisije za nadzor javnih financ javnost s svojimi izjavami presenetila v. d. generalne direktorice Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Brigita Čokl, ki je večkrat posredno in neposredno povedala, da ve za podjetja in posameznike, ki izčrpavajo slovensko zdravstvo za osebne interese in interese določenih skupin.
6.
Na 19. nujni seji Odbora za zdravstvo dne 26. februarja 2016 je bilo s strani različnih predstavnikov zdravstva izrečeno dejstvo, da se slovensko zdravstvo sooča s povišano stopnjo korupcije. To je potrdil tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, ki je povedal, da se Komisija za preprečevanje korupcije veliko ukvarja s pojavom korupcije v zdravstvu. Žal pa do določenih zaključkov še ni uspela priti.
7.
Ko je v letu 2012 najbolj eskalirala finančno gospodarska kriza in se je začelo tudi močno zniževanje javnih financ, je prišlo tudi do vedno glasnejših opozoril, da se v Sloveniji žilne opornice nabavljajo po veliko višjih cenah kot v tujini. Takrat so se v naših bolnišnicah najbolj prodajale žilne opornice ponudnika MARK MEDICAL d.o.o. Cena žilnih opornic tega proizvajalca je bila za približno štirikrat večja, kot na primerljivem evropskem trgu.
8.
Višje cene so posledica dejstva, da je MARK MEDICAL d.o.o. tretji v verigi dobave žilnih opornic slovenskim bolnišnicam. Proizvajalec proda žilne opornice podjetju v tujini, v tem primeru je to podjetje KB 1909, ta proda žilne opornice svoji družbi – dobavitelju v Sloveniji, to je MARK MEDICAL d.o.o., ki je uradni dobavitelj žilnih opornic v Sloveniji. Prodaja se izvrši po nekoliko višji ceni. Ta pa se zviša še v zadnji fazi, ko slovenski dobavitelj proda žilne opornice bolnišnici.
9.
Kot je opozoril predsednik Komisije za preprečevanje korupcije na 19. nujni seji Odbora za zdravstvo dne 26. februarja 2016, je v takšni verigi največja možna stopnja korupcije. Najnižja možna stopnja korupcije je v primeru, ko med proizvajalcem in kupcem ni posrednika ali pa je med njima le uradni domači dobavitelj.
10.
Marko Noč, specialist kardiologije in kardiovaskularne medicine ter intenzivne medicine, več let zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, je za Finance pred nedavnim razkril, da so se stvari v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana zanj močno poslabšale, potem ko je odločilno pripomogel k drastičnemu znižanju cen žilnih opornic in s tem dregnil v zaslužke zdravniško-dobaviteljskega lobija ter Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana prihranil vsaj 2 milijona EUR na leto.
11.
Iz določenih virov je mogoče razbrati, da je od januarja 2012 do septembra 2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana za malo več kot 5500 žilnih opornic porabil približno 4.250.000 EUR. Če bi se odločili za nakup pri tujem dobavitelju, bi za isto količino plačali okoli 970.000 EUR. Prišlo je torej do štiriinpolkratnega preplačila pri nabavi žilnih opornic. Ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj se ustanove, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na področju sekundarne in terciarne dejavnosti v Republiki Sloveniji, niso odločile za nakup, ki bi omogočil nižje stroške.