Pravilnik o tehničnih in varnostnih zahtevah, obrazcih ter evidencah za eksplozive in pirotehnične izdelke

Poleg oznake CE mora proizvajalec namestiti na eksploziv identifikacijsko oznako (kodo), ki omogoča enotno identifikacijo in sledljivost eksplozivov od kraja njihove izdelave in prvega dajanja v promet do končnega uporabnika in njihove uporabe. Oznake morajo biti na eksplozivu in na najmanjši embalažni enoti. Če proizvajalec na eksploziv ni namestil identifikacijske oznake, jo mora namestiti uvoznik. Ta na eksplozivu navede še svoje podatke (firmo oziroma ime ter sedež in poslovni naslov) ali jih, kadar to ni mogoče, navede na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen eksplozivu. Identifikacijsko oznako morajo na eksploziv ali na najmanjšo embalažno enoto namestiti tudi distributerji, ki ga prepakirajo.

Identifikacijske oznake (kode) ni treba namestiti na:

eksplozive, ki so prevažani in dobavljeni nepakirani ali v mobilnih enotah za izdelavo eksplozivov za neposredno polnjenje v razstrelilno vrtino;

eksplozive, ki so pripravljeni in nemudoma porabljeni na delovišču;

eksplozive, ki so proizvedeni za izvoz in so označeni z identifikacijsko oznako v skladu z zahtevami države uvoznice, kar omogoča sledljivost eksploziva;

vžigalne vrvice, ki so neeksplozivne vžigalne naprave;

počasi goreče vžigalne vrvice, ki so sestavljene iz jedra iz drobnozrnatega smodnika, ki ga obdanega s prožno tkanino z enim ali več zunanjimi zaščitnimi ovoji, in ki pri vžigu gorijo pri vnaprej določeni hitrosti brez zunanjega eksplozivnega učinka;

perkusijske kapice, sestavljene iz kovinske ali plastične kapice z majhno količino primarne eksplozivne mešanice, ki se vžge pri udarcu, in uporabljene kot vžigalni elementi v nabojih za lahko strelno orožje ali v perkusijskih netilkah za pogonske polnitve.

Nove oznake ni treba namestiti na eksplozive, ki so v proizvodnem postopku predelave ali dodelave, razen če prvotna oznaka ni jasna ali je nečitljiva.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora proizvajalec na eksplozive iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka, ki jih je dal v promet, namestiti številko tipa, serijsko številko ali zaporedno številko ali drug element, ki omogoča njihovo identifikacijo. Poleg tega proizvajalec na eksplozivu navede svoje podatke (firmo oziroma ime ter sedež in poslovni naslov, v naslovu pa tudi center za stike, kjer je dosegljiv). Če premajhna velikost, oblika ali zasnova eksploziva ne omogoča navedbe teh podatkov, se navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki mu je priložen.

Identifikacijska oznaka vsebuje naslednje podatke:

berljivi del identifikacijske oznake z imenom proizvajalca in številčno kodo, ki je sestavljena iz:

dveh črk, ki označujeta državo članico (kraj izdelave ali uvoza na trg Evropske unije, npr. SI = Slovenija);

treh številk, ki označujejo ime kraja izdelave in jih določi ministrstvo;

enotne oznake izdelka in logistične informacije, ki ju določi proizvajalec;

elektronsko berljivo identifikacijo v obliki črtne kode oziroma matrice, ki se neposredno nanaša na številčno identifikacijsko kodo.

Za izdelke, premajhne za namestitev oznake iz tretje alineje 1. točke prejšnjega odstavka, se podatki iz prve in druge alineje 1. točke in 2. točke prejšnjega odstavka štejejo kot zadostni.

Pri izdelkih, ki so premajhni za namestitev podatkov iz prve in druge alineje 1. točke in 2. točke četrtega odstavka tega člena, ter izdelkih, pri katerih namestitev identifikacijske oznake tehnično ni mogoča zaradi njihove oblike ali zasnove, se ta oznaka namesti na vsako najmanjšo enoto embalaže. Vsaka najmanjša enota embalaže mora biti zapečatena.

Vžigalne kapice in ojačevalci eksplozije, za katere velja izjema iz prejšnjega odstavka, se trajno in lahko berljivo označijo s podatki iz prve in druge alineje 1. točke četrtega odstavka tega člena. Na najmanjši enoti embalaže se navede število vsebovanih vžigalnih kapic in ojačevalcev eksplozije.

Detonacijske vrvice, za katere velja izjema iz šestega odstavka tega člena, se označijo z identifikacijsko oznako na motku ali tuljavi in, kadar je mogoče, na najmanjši enoti embalaže.

Trištevilčno oznako iz druge alineje 1. točke četrtega odstavka tega člena, ki označuje kraj izdelave, določi ministrstvo na zahtevo:

proizvajalca, ki eksploziv izdeluje v Sloveniji;

proizvajalca, ki ima svoj sedež v Evropski uniji, eksploziv pa izdeluje v tretji državi in ga uvaža v Slovenijo;

uvoznika, ki eksploziv uvaža v Slovenijo iz tretjih držav, proizvajalec pa nima svojega sedeža v Evropski uniji.