1.
Vsaka država pogodbenica lahko za potrebe dokončanja visokošolskega programa ali nadaljevanja visokošolskega študija po potrebi in ob upoštevanju zakonodaje držav pogodbenic glede dostopa prizna dokumentirani oziroma potrjeni delni študij ali dokumentirano oziroma potrjeno predhodno pridobljeno znanje, pridobljeno v drugi državi pogodbenici, razen če je mogoče dokazati bistvene razlike med delom visokošolskega programa in delnim študijem ali predhodno pridobljenim znanjem, ki bi ga nadomestila v državi pogodbenici, v kateri se zaprosi za priznavanje. Zadostuje tudi, da država pogodbenica posamezniku, ki je opravil dokumentirani oziroma potrjeni delni študij ali pridobil dokumentirano oziroma potrjeno predhodno pridobljeno znanje v drugi državi pogodbenici, na njegovo zahtevo omogoči, da pridobi ocenitev tega delnega študija ali predhodno pridobljenega znanja.
2.
Dokumentirani oziroma potrjeni delno končani visokošolski programi, ki se izvajajo s priznanimi netradicionalnimi načini učenja, za katere veljajo primerljivi mehanizmi zagotavljanja kakovosti in ki se štejejo za del visokošolskega sistema države pogodbenice, se ocenjujejo v skladu s pravili in predpisi države pogodbenice ali njene sestavne enote, in sicer po enakih merilih kakor za delni študij, ki se izvaja s tradicionalnimi načini učenja.
3.
Dokumentirani oziroma potrjeni delno končani visokošolski programi, ki se izvajajo s čezmejnim izobraževanjem z mednarodno skupno diplomo, ali kateri koli drug skupni program, ki se izvaja v več kakor eni državi, od katerih je vsaj ena država pogodbenica te konvencije, bodo ocenjeni v skladu s pravili in predpisi države pogodbenice ali njene sestavne enote, in sicer po enakih merilih, kakor veljajo za delni študij, pridobljen v eni državi.