Uredba o državnem prostorskem načrtu za preureditev železniške postaje Pragersko

Na območju državnega prostorskega načrta se ohranjajo vsa drevesa in grmovje, katerih odstranitev ni nujna zaradi načrtovanih ureditev. Zaščitijo se vitalni in kakovostni sestoji, predvsem tisti ob vodotokih in na območju Gaja pri Pragerskem – glinokopno jezero). Ohranjajo se tudi mreža obstoječih posameznih dreves in drevesnih gruč, vrstno pestra skupina grmičevja ter obmejki in živice na kmetijskih zemljiščih. Kjer ohranitev vegetacije ni možna, se rastišča ustrezno sanirajo in sukcesijsko ustrezno dopolnijo. Vse z gradnjo prizadete površine se krajinskoarhitekturno uredijo. Krajinske ureditve se natančneje obdelajo v projektni dokumentaciji – v načrtu krajinske arhitekture. Rastline se morajo za nove zasaditve izbrati po analizi razmer v prostoru in želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. Vnos tujerodnih rastlinskih vrst ni dovoljen.

Zasnova zasaditve naj vsebuje: sanacijo gozdnih robov, obvodnega rastja, nove zasaditve in rekultivacijo opuščenih zemljišč (prometnic, odstranjenih obstoječih objektov).

Pri urejanju urbanih površin ob postaji Pragersko se zasnujejo osnovni sestavni deli zelenega sistema mesta (linijske drevesne poteze, parkovne zelene površine, tlakovane zelene mestne površine, navezave na okoliške krajinske prvine).

Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief.

Pri gradbenotehničnih ukrepih v odprtem prostoru je treba uporabiti lokalno značilni naravni material.

Ob novih prepustih se ustrezno vzdržujejo sestoji in poskrbi se za uravnoteženi razvoj ekosistemov. Z načrtovanimi zasaditvami se ne sme zmanjševati prevodnost vodotokov. Upoštevajo se varnostni odmiki od infrastrukturnih vodov.

Opuščeni odseki lokalnih cest, poljskih in gozdnih poti ter površine po odstranitvi objektov se reliefno preoblikujejo glede na značilnosti naravnega terena in zasadijo ali se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč.

Ureditve ob priključkih, križiščih in cestna oprema se oblikujejo skladno z urbano in krajinsko podobo prostora.

Protihrupne ograje se oblikujejo skladno s sodobnimi oblikovalskimi načeli ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora skladno s preostalimi elementi prostora ob železnici ter ustrezno zasaditvijo, tako da se čim bolj vključujejo v okolje. Varovalne in protihrupne ograje se oblikujejo tako, da ne poudarjajo železniškega telesa pri pogledih iz okolice. Pri oblikovanju protihrupnih ograj sodelujeta arhitekt in krajinski arhitekt.