1.
Razen če se pristojni organi pogodbenih jurisdikcij skupno ne dogovorijo o drugačnih pravilih, za arbitražni postopek v skladu s tem delom veljajo naslednja pravila:
a)
potem ko se zadeva predloži v arbitražo, pristojni organ vsake pogodbene jurisdikcije arbitražnemu senatu do dogovorjenega dneva predloži predlog rešitve vseh nerešenih vprašanj v zadevi (ob upoštevanju vseh predhodnih dogovorov v tej zadevi, doseženih med pristojnimi organi pogodbenih jurisdikcij). Predlagana rešitev se omeji na razporeditev posebej opredeljenih denarnih zneskov (na primer dohodka ali izdatka) ali, če je določena, na najvišjo stopnjo davka, ki se obračuna v skladu z zajetim davčnim sporazumom, za vsako prilagoditev ali podobno vprašanje v zadevi. Kadar se pristojni organi pogodbenih jurisdikcij ne dogovorijo o vprašanju, ki se nanaša na pogoje za uporabo določbe ustreznega zajetega davčnega sporazuma (v nadaljevanju: izhodiščno vprašanje), na primer glede rezidentstva posameznika ali obstoja stalne poslovne enote, lahko pristojni organi predložijo alternativne predloge rešitev v zvezi z vprašanji, opredelitev katerih je odvisna od rešitve takih izhodiščnih vprašanj;
b)
pristojni organ vsake pogodbene jurisdikcije lahko arbitražnemu senatu v obravnavo predloži tudi spremljevalni dokument o stališču. Vsak pristojni organ, ki predloži predlog rešitve ali spremljevalni dokument o stališču, drugemu pristojnemu organu izvod zagotovi do dneva, ko je treba predložiti predlog rešitve in spremljevalni dokument o stališču. Vsak pristojni organ lahko arbitražnemu senatu do dogovorjenega dne predloži tudi odgovor v zvezi s predlagano rešitvijo in spremljevalnim dokumentom o stališču, ki ju predloži drug pristojni organ. Izvod predloženega odgovora se drugemu pristojnemu organu zagotovi do dneva, ko je treba predložiti odgovor.
c)
arbitražni senat kot svojo odločitev izbere eno od predlaganih rešitev zadeve, ki so jo predložili pristojni organi, v zvezi z vsakim vprašanjem in katerim koli mejnim vprašanjem, pri čemer odločitve ne utemelji ali kako drugače obrazloži. Arbitražna odločitev se sprejme z navadno večino članov senata. Arbitražni senat svojo odločitev pisno sporoči pristojnim organom pogodbenih jurisdikcij. Arbitražna odločitev nima precedenčne vrednosti.
2.
Za namene uporabe tega člena za svoje zajete davčne sporazume si pogodbenica lahko pridrži pravico, da se prvi odstavek ne uporablja za njene zajete davčne sporazume. Razen če se pristojni organi pogodbenih jurisdikcij medsebojno ne dogovorijo o drugačnih pravilih, v takem primeru za arbitražni postopek veljajo naslednja pravila:
a)
potem ko se zadeva predloži v arbitražo, pristojni organ vsake pogodbene jurisdikcije vsem članom senata brez nepotrebnega odlašanja zagotovi katere koli informacije, ki so lahko potrebne za arbitražno odločitev. Razen če se pristojni organi pogodbenih jurisdikcij ne dogovorijo drugače, se katere koli informacije, ki obema pristojnima organoma niso bile na voljo preden sta oba prejela zahtevo za arbitražo, ne upoštevajo pri odločitvi;
b)
arbitražni senat odloči o vprašanjih, predloženih v arbitražo, v skladu z veljavnimi določbami zajetega davčnega sporazuma in ob upoštevanju teh določb v skladu z veljavnimi določbami domače zakonodaje pogodbenih jurisdikcij. Člani senata upoštevajo tudi katere koli druge vire, ki jih pristojni organi pogodbenih jurisdikcij lahko izrecno opredelijo s skupnim dogovorom;
c)
arbitražna odločitev se pristojnim organom pogodbenih jurisdikcij sporoči pisno, v njej pa so navedeni pravni viri, na katerih temelji, in njena obrazložitev. Arbitražna odločitev se sprejme z navadno večino članov senata. Arbitražna odločitev nima precedenčne vrednosti.
3.
Pogodbenica, ki ni dala pridržka iz drugega odstavka, si lahko pridrži pravico, da se prejšnji odstavki tega člena ne uporabljajo za njene zajete davčne sporazume s pogodbenicami, ki so dale tak pridržek. V takem primeru si pristojni organi pogodbenih jurisdikcij vsakega takega zajetega davčnega sporazuma prizadevajo doseči dogovor o vrsti arbitražnega postopka, ki se uporablja za ta zajeti davčni sporazum. Dokler se tak dogovor ne doseže, se 19. člen (obvezna in zavezujoča arbitraža) za tak zajeti davčni sporazum ne uporablja.
4.
Pogodbenica se lahko odloči tudi, da za svoje zajete davčne sporazume uporabi peti odstavek, in o tem uradno obvesti depozitarja. Peti odstavek se uporablja v zvezi s pogodbenima jurisdikcijama za zajeti davčni sporazum le, kadar katera koli od teh dveh pogodbenih jurisdikcij pošlje tako uradno obvestilo.
5.
Pred začetkom arbitražnega postopka pristojni organi pogodbenih jurisdikcij zajetega davčnega sporazuma zagotovijo, da se vsaka oseba, ki je predložila zadevo, in njeni svetovalci pisno zavežejo, da informacij, ki jih prejmejo med arbitražnim postopkom od pristojnega organa ali arbitražnega senata, ne bodo razkrili nobeni drugi osebi. Postopek skupnega dogovarjanja na podlagi zajetega davčnega sporazuma in arbitražni postopek na podlagi tega dela se v zvezi z zadevo končata, če kadar koli po vložitvi zahteve za arbitražo in preden arbitražni senat sporoči svojo odločitev pristojnim organom pogodbenih jurisdikcij, oseba, ki je predložila zadevo, ali eden od njenih svetovalcev bistveno krši to zavezo.
6.
Ne glede na četrti odstavek si pogodbenica, ki se ne odloči za uporabo petega odstavka, lahko pridrži pravico, da se peti odstavek ne uporablja za enega ali več opredeljenih zajetih davčnih sporazumov ali vse njene zajete davčne sporazume.
7.
Pogodbenica, ki se odloči, da bo uporabila peti odstavek, si lahko pridrži pravico, da se ta del ne uporablja za vse zajete davčne sporazume, za katere druga pogodbena jurisdikcija da pridržek v skladu s šestim odstavkom.