1.
Ne glede na katere koli določbe zajetega davčnega sporazuma se ugodnost po zajetem davčnem sporazumu v zvezi z delom dohodka ali premoženja ne prizna, če je ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin mogoče sklepati, da je bila pridobitev te ugodnosti eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali transakcije, na podlagi katerega je bila neposredno ali posredno pridobljena ta ugodnost, razen če se ne ugotovi, da bi bilo priznavanje take ugodnosti v teh okoliščinah skladno s cilji in nameni ustreznih določb zajetega davčnega sporazuma.
Poenostavljena določba o omejitvi ugodnosti
razen če je tak rezident v času, ko bi bila ugodnost priznana, »kvalificirana oseba«, kot je opredeljena v devetem odstavku.
ii)
subjekt ali dogovor, ki je vzpostavljen v tej pogodbeni jurisdikciji ter se obravnava kot ločena oseba po davčni zakonodaji te pogodbene jurisdikcije in:
ii)
zagotavljanje celotnega nadzora ali upravljanja skupine podjetij,
iii)
zagotavljanje financiranja skupine (vključno z združevanjem denarnih sredstev) ali
iv)
izvajanje ali upravljanje naložb, razen če te dejavnosti opravlja banka, zavarovalnica ali registrirani trgovec z vrednostnimi papirji pri svojem običajnem poslovanju.
ii)
katero koli drugo borzo, o kateri so se dogovorili pristojni organi pogodbenih jurisdikcij;