1.
Ne glede na katere koli določbe zajetega davčnega sporazuma se ugodnost po zajetem davčnem sporazumu v zvezi z delom dohodka ali premoženja ne prizna, če je ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin mogoče sklepati, da je bila pridobitev te ugodnosti eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali transakcije, na podlagi katerega je bila neposredno ali posredno pridobljena ta ugodnost, razen če se ne ugotovi, da bi bilo priznavanje take ugodnosti v teh okoliščinah skladno s cilji in nameni ustreznih določb zajetega davčnega sporazuma.
2.
Prvi odstavek se uporablja namesto določb zajetega davčnega sporazuma, s katerimi se ne priznavajo nobene ugodnosti ali del ugodnosti, ki bi jih sicer zagotavljal ta zajeti davčni sporazum, kadar je bila pridobitev teh ugodnosti glavni namen ali eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali transakcije ali katere koli osebe, udeležene pri dogovoru ali transakciji, ali če zajeti davčni sporazum ne vsebuje takih določb.
3.
Pogodbenica, ki ni dala pridržka iz pododstavka a petnajstega odstavka, se lahko odloči, da za svoje zajete davčne sporazume uporabi četrti odstavek.
4.
Kadar se osebi ne prizna ugodnost po zajetem davčnem sporazumu v skladu z določbami tega zajetega davčnega sporazuma (kakor se lahko spremeni s to konvencijo), s katerimi se ne priznavajo nobene ugodnosti ali del ugodnosti, ki bi jih sicer zagotavljal ta zajeti davčni sporazum, kadar je bila pridobitev teh ugodnosti glavni namen ali eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali transakcije ali katere koli osebe, udeležene pri dogovoru ali transakciji, pristojni organ pogodbene jurisdikcije, ki bi priznala to ugodnost, kljub temu to osebo obravnava, kot da je upravičena do te ugodnosti ali drugačnih ugodnosti v zvezi s posameznim delom dohodka ali premoženja, če ta pristojni organ na zahtevo te osebe in po proučitvi ustreznih dejstev in okoliščin ugotovi, da bi se te ugodnosti tej osebi priznale, če te transakcije ali dogovora ne bi bilo. Pristojni organ tiste pogodbene jurisdikcije, ki mu je rezident druge pogodbene jurisdikcije predložil zahtevo v skladu s tem odstavkom, se pred zavrnitvijo zahteve posvetuje s pristojnim organom te druge pogodbene jurisdikcije.
5.
Četrti odstavek se uporablja za določbe zajetega davčnega sporazuma (kakor se lahko spremeni s to konvencijo), s katerimi se ne priznavajo nobene ugodnosti ali del ugodnosti, ki bi jih zagotavljal ta zajeti davčni sporazum, kadar je bila pridobitev teh ugodnosti glavni namen ali eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali transakcije ali katere koli osebe, udeležene pri dogovoru ali transakciji.
6.
Pogodbenica se lahko odloči tudi, da za svoje zajete davčne sporazume uporabi določbe od osmega do trinajstega odstavka (v nadaljevanju: poenostavljena določba o omejitvi ugodnosti) tako, da pošlje uradno obvestilo iz pododstavka c sedemnajstega odstavka. Poenostavljena določba o omejitvi ugodnosti se za zajeti davčni sporazum uporablja le, kadar se vse pogodbene jurisdikcije odločijo za uporabo te določbe.
7.
Kadar se nekatere, a ne vse pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma odločijo za uporabo poenostavljene določbe o omejitvi ugodnosti v skladu s šestim odstavkom, ne glede na določbe tega odstavka poenostavljeno določbo o omejitvi ugodnosti v zvezi s priznavanjem ugodnosti po tem zajetem davčnem sporazumu uporabljajo:
a)
vse pogodbene jurisdikcije, če se vse pogodbene jurisdikcije, ki se v skladu s šestim odstavkom ne odločijo za uporabo poenostavljene določbe o omejitvi ugodnosti, strinjajo s tako uporabo, tako da se odločijo, da uporabijo ta pododstavek, in o tem uradno obvestijo depozitarja, ali
b)
le pogodbene jurisdikcije, ki se odločijo za uporabo poenostavljene določbe o omejitvi ugodnosti, če se vse pogodbene jurisdikcije, ki se v skladu s šestim odstavkom ne odločijo za uporabo poenostavljene določbe o omejitvi ugodnosti, strinjajo s tako uporabo, tako da se odločijo, da uporabijo ta pododstavek, in o tem uradno obvestijo depozitarja.
Poenostavljena določba o omejitvi ugodnosti
8.
Razen če poenostavljena določba o omejitvi ugodnosti ne določa drugače, rezident pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma ni upravičen do ugodnosti, ki bi jo imel po tem zajetem davčnem sporazumu in ki ni ugodnost po določbah tega zajetega davčnega sporazuma:
a)
ki določajo rezidentstvo osebe, ki ni posameznik in je rezident več kot ene pogodbene jurisdikcije zaradi določb zajetega davčnega sporazuma, ki opredeljujejo rezidenta pogodbene jurisdikcije;
b)
ki določajo, da bo pogodbena jurisdikcija v skladu z zajetim davčnim sporazumom podjetju te pogodbene jurisdikcije po začetni prilagoditvi, ki jo opravi druga pogodbena jurisdikcija, odobrila ustrezno prilagoditev zneska davka, ki se obračuna v prvi omenjeni pogodbeni jurisdikciji od dobička povezanega podjetja, ali
c)
po katerih lahko rezidenti pogodbene jurisdikcije zahtevajo, da pristojni organ te pogodbene jurisdikcije obravnava primere obdavčitve, ki niso v skladu z zajetim davčnim sporazumom,
razen če je tak rezident v času, ko bi bila ugodnost priznana, »kvalificirana oseba«, kot je opredeljena v devetem odstavku.
9.
Rezident pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma je kvalificirana oseba v času, ko bi bila ugodnost po zajetem davčnem sporazumu priznana, če je takrat:
a)
posameznik;
b)
ta pogodbena jurisdikcija ali njena politična enota ali lokalna oblast ali agencija ali javni organ katere koli take pogodbene jurisdikcije, politične enote ali lokalne oblasti;
c)
družba ali drug subjekt, če se redno trguje z glavnim razredom njegovih delnic na eni ali več priznanih borzah;
d)
oseba, ki ni posameznik in je:
i)
neprofitna organizacija, o vrsti katere se pogodbene jurisdikcije dogovorijo z izmenjavo diplomatskih not, ali
ii)
subjekt ali dogovor, ki je vzpostavljen v tej pogodbeni jurisdikciji ter se obravnava kot ločena oseba po davčni zakonodaji te pogodbene jurisdikcije in:
A)
je vzpostavljen in deluje izključno ali skoraj izključno zaradi upravljanja ali zagotavljanja pokojninskih prejemkov in dopolnilnih ali povezanih prejemkov posameznikom in ga kot takega ureja ta pogodbena jurisdikcija ali ena njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ali
B)
je vzpostavljen in deluje izključno ali skoraj izključno zaradi vlaganja sredstev v korist subjektov ali dogovorov iz pododdelka A;
e)
oseba, ki ni posameznik, če imajo osebe, ki so rezidenti te pogodbene jurisdikcije in so upravičene do ugodnosti po zajetem davčnem sporazumu na podlagi pododstavkov od a do d, vsaj polovico dni v dvanajstmesečnem obdobju, ki vključuje čas, ko bi se ugodnost priznala, neposredno ali posredno v lasti vsaj 50 odstotkov delnic te osebe.
10.
a) Rezident pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma bo upravičen do ugodnosti po zajetem davčnem sporazumu v zvezi z delom dohodka, ki ga doseže v drugi pogodbeni jurisdikciji, ne glede na to, ali je ta rezident kvalificirana oseba, če ta rezident dejavno opravlja poslovno dejavnost v prvi omenjeni pogodbeni jurisdikciji in dohodek, ki ga doseže v drugi pogodbeni jurisdikciji, izhaja iz te poslovne dejavnosti ali v povezavi z njo. Za namene poenostavljene določbe o omejitvi ugodnosti izraz »dejavno opravljanje poslovne dejavnosti« ne vključuje naslednjih dejavnosti ali kombinacij teh dejavnosti:
i)
delovanje kot holding,
ii)
zagotavljanje celotnega nadzora ali upravljanja skupine podjetij,
iii)
zagotavljanje financiranja skupine (vključno z združevanjem denarnih sredstev) ali
iv)
izvajanje ali upravljanje naložb, razen če te dejavnosti opravlja banka, zavarovalnica ali registrirani trgovec z vrednostnimi papirji pri svojem običajnem poslovanju.
b)
Če rezident ene pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma del dohodka dosega iz poslovne dejavnosti, ki jo opravlja v drugi pogodbeni jurisdikciji, ali del dohodka dosega pri povezani osebi v drugi pogodbeni jurisdikciji, se šteje, da so v zvezi s takim delom dohodka pogoji iz pododstavka a izpolnjeni le, če je poslovna dejavnost, ki jo rezident opravlja v prvi omenjeni pogodbeni jurisdikciji in s katero je del dohodka povezan, bistvena glede na enako ali dopolnilno poslovno dejavnost, ki jo rezident ali taka povezana oseba opravlja v drugi pogodbeni jurisdikciji. To, ali je poslovna dejavnost bistvena za namene tega pododstavka, se ugotovi na podlagi vseh dejstev in okoliščin.
c)
Za namene uporabe tega odstavka se šteje, da dejavnosti, ki jih opravljajo povezane osebe v zvezi z rezidentom pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma, opravlja ta rezident.
11.
Rezident pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma, ki ni kvalificirana oseba, je upravičen tudi do ugodnosti, ki bi se v zvezi z delom dohodka priznala po zajetem davčnem sporazumu, če imajo osebe, ki so enakovredni upravičenci, vsaj polovico dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, ki vključuje čas, ko bi se ugodnost priznala, neposredno ali posredno v lasti vsaj 75 odstotkov upravičenih deležev rezidenta.
12.
Če rezident pogodbene jurisdikcije zajetega davčnega sporazuma ni kvalificirana oseba iz devetega odstavka, niti ni upravičen do ugodnosti na podlagi desetega ali enajstega odstavka, lahko pristojni organ druge pogodbene jurisdikcije kljub temu prizna ugodnosti po zajetem davčnem sporazumu ali ugodnosti v zvezi s posameznim delom dohodka ob upoštevanju ciljev in namenov zajetega davčnega sporazuma, vendar le, če ta rezident temu pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da pridobitev ugodnosti po zajetem davčnem sporazumu ni bila eden od glavnih namenov njegove ustanovitve, pridobitve, ohranitve ali opravljanja njegove dejavnosti. Pred odobritvijo ali zavrnitvijo zahteve, ki jo v skladu s tem odstavkom vloži rezident ene pogodbene jurisdikcije, se pristojni organ druge pogodbene jurisdikcije, ki mu je bila zadeva predložena, posvetuje s pristojnim organom prve omenjene pogodbene jurisdikcije.
13.
Za namene poenostavljene določbe o omejitvi ugodnosti:
a)
izraz »priznana borza« pomeni:
i)
katero koli borzo, ustanovljeno in regulirano kot tako po zakonodaji katere koli od pogodbenih jurisdikcij, in
ii)
katero koli drugo borzo, o kateri so se dogovorili pristojni organi pogodbenih jurisdikcij;
b)
izraz »glavni razred delnic« pomeni razred ali razrede delnic družbe, ki pomenijo večino seštevka glasov in vrednosti družbe, ali razred ali razrede upravičenih deležev subjekta, ki skupno pomenijo večino seštevka glasov in vrednosti subjekta;
c)
izraz »enakovredni upravičenec« pomeni katero koli osebo, ki bi bila v zvezi z delom dohodka upravičena do ugodnosti, ki jih prizna pogodbena jurisdikcija zajetega davčnega sporazuma na podlagi svojega domačega prava, zajetega davčnega sporazuma ali katerega koli drugega mednarodnega instrumenta, in so enakovredne ugodnostim, ki se podelijo temu delu dohodka po zajetem davčnem sporazumu, ali ugodnejše od njih; zaradi ugotavljanja, ali je oseba enakovredni upravičenec v zvezi z dividendami, se šteje, da ima ta oseba v družbi, ki izplačuje dividende, enak kapital kot družba, ki zahteva ugodnosti iz naslova dividend;
d)
v zvezi s subjekti, ki niso družbe, izraz »delnice« pomeni deleže, ki so primerljivi z delnicami;
e)
dve osebi sta »povezani osebi«, če ima ena od njiju neposredno ali posredno v lasti vsaj 50 odstotkov upravičenega deleža v drugi (ali v primeru družbe vsaj 50 odstotkov seštevka glasov in vrednosti delnic družbe) ali če ima tretja oseba neposredno ali posredno v lasti vsaj 50 odstotkov upravičenega deleža (ali v primeru družbe vsaj 50 odstotkov seštevka glasov in vrednosti delnic družbe) v vsaki od njiju; v vsakem primeru je oseba povezana z drugo osebo, če ima na podlagi vseh ustreznih dejstev in okoliščin ena od njiju nadzor nad drugo ali če sta obe pod nadzorom iste osebe ali istih oseb.
14.
Poenostavljena določba o omejitvi ugodnosti se uporablja namesto določb zajetega davčnega sporazuma, ki bi omejile ugodnosti po tem zajetem davčnem sporazumu (ali bi omejile ugodnosti, ki niso ugodnost po določbah tega zajetega davčnega sporazuma, ki se nanašajo na rezidentstvo, povezana podjetja ali enako obravnavanje, ali ugodnost, ki ni omejena izključno na rezidente pogodbene jurisdikcije) izključno na rezidenta, ki izpolnjuje pogoje za take ugodnosti, tako da opravi enega ali več kategoričnih preizkusov, ali če zajeti davčni sporazum ne vsebuje takih določb.
15.
Pogodbenica si lahko pridrži pravico:
a)
da se prvi odstavek ne uporablja za njene zajete davčne sporazume, ker namerava sprejeti kombinacijo podrobnega pravila o omejitvi ugodnosti in pravil za obravnavo prehodnih struktur financiranja ali preizkusa glavnega namena ter tako zagotoviti izpolnjevanje minimalnega standarda za preprečevanje zlorab mednarodnih sporazumov na podlagi svežnja BEPS OECD/G20; v teh primerih si pogodbene jurisdikcije prizadevajo za obojestransko zadovoljivo rešitev, ki izpolnjuje minimalni standard;
b)
da se prvi odstavek (in v primeru pogodbenice, ki se je odločila, da uporabi ta odstavek, tudi četrti odstavek) ne uporablja za njene zajete davčne sporazume, ki že vsebujejo določbe, s katerimi se ne priznavajo nobene ugodnosti, ki bi jih zagotavljal ta zajeti davčni sporazum, kadar je bila pridobitev teh ugodnosti glavni namen ali eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali transakcije ali katere koli osebe, udeležene pri dogovoru ali transakciji;
c)
da se poenostavljena določba o omejitvi ugodnosti ne uporablja za njene zajete davčne sporazume, ki že vsebujejo določbe, opisane v štirinajstem odstavku.
16.
Razen kadar poenostavljeno določbo o omejitvi ugodnosti v zvezi s priznavanjem ugodnosti na podlagi zajetega davčnega sporazuma uporablja ena ali več pogodbenic v skladu s sedmim odstavkom, si lahko pogodbenica, ki se odloči za uporabo poenostavljenega pravila o omejitvi ugodnosti v skladu s šestim odstavkom, pridrži pravico, da se ta člen v celoti ne uporablja v zvezi z njenimi zajetimi davčnimi sporazumi, za katere se je ena ali več drugih pogodbenih jurisdikcij odločilo, da ne bodo uporabile poenostavljene določbe o omejitvi ugodnosti. V teh primerih si pogodbene jurisdikcije prizadevajo za obojestransko zadovoljivo rešitev, ki izpolnjuje minimalni standard za preprečevanje zlorab mednarodnih sporazumov na podlagi svežnja BEPS OECD/G20.
17.
a) Vsaka pogodbenica, ki ni dala pridržka iz pododstavka a petnajstega odstavka, depozitarja uradno obvesti, ali vsak od njenih zajetih davčnih sporazumov, glede katerega ni dan pridržek iz pododstavka b petnajstega odstavka, vsebuje določbo, opisano v drugem odstavku, in če jo vsebuje, navede številko člena in odstavka vsake take določbe. Kadar vse pogodbene jurisdikcije pošljejo tako uradno obvestilo v zvezi z dano določbo zajetega davčnega sporazuma, se ta določba nadomesti z določbami prvega odstavka (in kadar je primerno, četrtega odstavka). V drugih primerih prvi odstavek (in kadar je primerno, četrti odstavek) prevlada nad določbami zajetega davčnega sporazuma le, če so te določbe nezdružljive s prvim odstavkom (in kadar je primerno, četrtim odstavkom). Pogodbenica, ki pošlje uradno obvestilo na podlagi tega pododstavka, lahko vključi tudi izjavo, da se strinja z uporabo samo prvega odstavka kot začasnim ukrepom, a da namerava, kadar bo to mogoče, poleg ali namesto prvega odstavka z dvostranskimi pogajanji sprejeti določbo o omejitvi ugodnosti.
b)
Vsaka pogodbenica, ki se odloči, da bo uporabila četrti odstavek, o svoji odločitvi uradno obvesti depozitarja. Četrti odstavek se za zajeti davčni sporazum uporablja le, kadar vse pogodbene jurisdikcije pošljejo tako uradno obvestilo.
c)
Vsaka pogodbenica, ki se odloči, da bo uporabila poenostavljeno določbo o omejitvi ugodnosti v skladu s šestim odstavkom, o svoji odločitvi uradno obvesti depozitarja. Tako uradno obvestilo vključuje tudi seznam vseh njenih zajetih davčnih sporazumov, ki vsebujejo določbo, opisano v štirinajstem odstavku, z navedbo številke člena in odstavka vsake take določbe, razen če je taka pogodbenica dala pridržek iz pododstavka c petnajstega odstavka.
d)
Vsaka pogodbenica, ki se ne odloči za uporabo poenostavljene določbe o omejitvi ugodnosti v skladu s šestim odstavkom, ampak se odloči, da bo uporabila pododstavek a ali b sedmega odstavka, o izbranem pododstavku uradno obvesti depozitarja. Tako uradno obvestilo vključuje tudi seznam vseh njenih zajetih davčnih sporazumov, ki vsebujejo določbo, opisano v štirinajstem odstavku, z navedbo številke člena in odstavka vsake take določbe, razen če je taka pogodbenica dala pridržek iz pododstavka c petnajstega odstavka.
e)
Kadar vse pogodbene jurisdikcije pošljejo uradno obvestilo na podlagi pododstavka c ali d v zvezi z določbo zajetega davčnega sporazuma, se ta določba nadomesti s poenostavljeno določbo o omejitvi ugodnosti. V drugih primerih poenostavljena določba o omejitvi ugodnosti prevlada nad določbami zajetega davčnega sporazuma le, če so te določbe nezdružljive s poenostavljeno določbo o omejitvi ugodnosti.