1.
Kadar je zaradi določb zajetega davčnega sporazuma oseba, ki ni posameznik, rezident več kot ene pogodbene jurisdikcije, si pristojna organa pogodbenih jurisdikcij prizadevata s skupnim dogovorom določiti pogodbeno jurisdikcijo, za katero se bo štelo, da je taka oseba njen rezident za namene tega zajetega davčnega sporazuma, ob upoštevanju njenega sedeža dejanske uprave, kraja ustanovitve ali drugačnega oblikovanja in katerih koli drugih ustreznih dejavnikov. Če takega dogovora ni, taka oseba ni upravičena do davčnih olajšav ali oprostitev po zajetem davčnem sporazumu, razen v obsegu in na način, o katerih se lahko dogovorita pristojna organa pogodbenih jurisdikcij.
2.
Prvi odstavek se uporablja namesto določb zajetega davčnega sporazuma, ki določajo pravila za ugotavljanje, ali se oseba, ki ni posameznik, obravnava kot rezident ene od pogodbenih jurisdikcij v primerih, ko bi se ta oseba sicer obravnavala kot rezident več kot ene pogodbene jurisdikcije, ali če zajeti davčni sporazum ne vsebuje takih določb. Prvi odstavek se ne uporablja za določbe zajetega davčnega sporazuma, ki posebej obravnavajo rezidentstvo družb, vključenih v aranžmaje družb, ki nastopajo na dveh borzah.
3.
Pogodbenica si lahko pridrži pravico:
a)
da se ta člen v celoti ne uporablja za njene zajete davčne sporazume;
b)
da se ta člen v celoti ne uporablja za njene zajete davčne sporazume, ki v primerih, kadar je oseba, ki ni posameznik, rezident več kot ene pogodbene jurisdikcije, zahtevajo, da si pristojni organi pogodbenih jurisdikcij prizadevajo doseči skupni dogovor o eni sami pogodbeni jurisdikciji rezidentstva;
c)
da se ta člen v celoti ne uporablja za njene zajete davčne sporazume, ki v primerih, kadar je oseba, ki ni posameznik, rezident več kot ene pogodbene jurisdikcije, ne priznavajo ugodnosti iz sporazuma, ne da bi zahtevali, da si pristojni organi pogodbenih jurisdikcij prizadevajo doseči skupni dogovor o eni sami pogodbeni jurisdikciji rezidentstva;
d)
da se ta člen v celoti ne uporablja za njene zajete davčne sporazume, ki v primerih, kadar je oseba, ki ni posameznik, rezident več kot ene pogodbene jurisdikcije, zahtevajo, da si pristojni organi pogodbenih jurisdikcij prizadevajo doseči skupni dogovor o eni sami pogodbeni jurisdikciji rezidentstva, in določajo obravnavo take osebe po zajetem davčnem sporazumu, kadar takega dogovora ni mogoče doseči;
e)
da se zadnji stavek prvega odstavka za namene njenih zajetih davčnih sporazumov nadomesti z besedilom: »Če takega dogovora ni, taka oseba ni upravičena do davčnih olajšav ali oprostitev po zajetem davčnem sporazumu.«;
f)
da se ta člen v celoti ne uporablja za njene zajete davčne sporazume s pogodbenicami, ki so dale pridržek iz pododstavka e.
4.
Vsaka pogodbenica, ki ni dala pridržka iz pododstavka a tretjega odstavka, depozitarja uradno obvesti, ali vsak od njenih zajetih davčnih sporazumov vsebuje določbo, opisano v drugem odstavku, glede katere ni dan pridržek v skladu s pododstavki od b do d tretjega odstavka, in če jo vsebuje, navede številko člena in odstavka vsake take določbe. Kadar vse pogodbene jurisdikcije pošljejo tako uradno obvestilo v zvezi z dano zajetega davčnega sporazuma, se ta določba nadomesti z določbami prvega odstavka. V drugih primerih prvi odstavek prevlada nad določbami zajetega davčnega sporazuma le, če so te določbe nezdružljive s prvim odstavkom.