Za zdravstvene storitve po 8. točki prvega odstavka 21. člena zakona se štejejo zdravstveno – preventivno varstvo, ambulantno – poliklinično in dispanzersko zdravstveno varstvo, stacionarno zdravstveno varstvo, stomatološko zdravstveno varstvo in drugo zdravstveno varstvo (transfuzija krvi in druge oblike) ter veterinarske storitve.
Za storitve socialnega varstva po 8. točki prvega odstavka 21. člena zakona se štejejo varstvo otrok in mladine, socialno varstvo otrok in mladine ter socialno varstvo odraslih (podskupina 1302 enotne klasifikacije dejavnosti).
Za storitve izobraževanja po 9. točki 21. člena zakona se štejejo storitve izobraževanja, pri katerih se pridobi javno veljavna izobrazba za navedene stopnje izobraževanja. Od drugih storitev izobraževanja se plačuje davek po tarifni številki 1 tarife davka od prometa storitev. Za storitve izobraževanja po 9. točki 21. člena zakona se šteje tudi obvezna šolska praksa dijakov in študentov.