Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, je dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, je pod pogoji iz prejšnjega odstavka dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Če se je postopek izterjave od nasprotne stranke neuspešno zaključil po letu dni od pravnomočnega zaključka sodnega postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, se upošteva materialni položaj upravičenca ob zaključku postopka izterjave.
Ob nastopu okoliščin iz prvega ali drugega odstavka tega člena ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.
Pri ugotavljanju višine stroškov, ki naj jih upravičenec na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena povrne, upošteva pristojni organ za BPP razmerje med višino stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, oziroma tistega dela stroškov postopka iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ki jih Republika Slovenija ni uspela izterjati od nasprotne stranke, in trenutnim materialnim položajem upravičenca, ter na tej podlagi določi, kolikšen del stroškov mora upravičenec povrniti.
Kadar upravičenec do brezplačne pravne pomoči v skladu z drugim odstavkom tega člena plača znesek, ki ga Republiki Sloveniji dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela Republika Slovenija do nasprotne stranke.
V obdobju iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena je upravičenec dolžan ravnati skladno z 41. členom tega zakona.
Za namen ugotavljanja dejstev in povrnitve sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena ima državni pravobranilec pravico do pridobitve potrebnih osebnih podatkov iz evidence, ki jo v zvezi z davčnimi obveznostmi zavezanca, ki je upravičen do brezplačne pravne pomoči, vodi pristojni davčni organ, ter drugih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki se vodijo v zvezi z dohodki in premoženjem zavezanca.«.