Besedilo 4. člena sklepa se spremeni tako, da glasi:
»(1)
Naložbe iz 2. člena tega sklepa ter naložbe, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, se vrednotijo v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (Uredba 1606/2002/ES in Uredba 1725/2003/ES s spremembami, v nadaljevanju: MRSP), sklepom, ki ureja podrobnejši način vrednotenja knjigovodskih postavk in sestavljanja računovodskih izkazov ter tem sklepom.
(2)
Vrednost vseh posojil in terjatev, ki se lahko vključijo med naložbe kritnega premoženja in premoženja kritnega sklada, je potrebno vrednotiti preudarno, ter pri tem upoštevati tveganje zneskov, ki niso unovčljivi. Kritno premoženje se vrednoti brez obveznosti, ki so nastale za njihovo pridobitev. Terjatve do tretjih oseb se upoštevajo kot naložbe kritnega premoženja in kritnega sklada le v znesku, zmanjšanem za pripoznane obveznosti tem istim tretjim osebam.
(3)
Pri odločanju o tem, ali je trg za nek finančni instrument delujoč, se poleg meril in sodil navedenih v prvem odstavku tega člena, uporabijo tudi merila in sodila, ki so predpisana za določanje likvidnih finančnih instrumentov v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, Direktivo o trgih finančnih instrumentov in Uredbo Komisije ES o izvajanju direktive o trgih finančnih instrumentov. Če se na podlagi navedenih meril in sodil ugotovi, da trg za finančni instrument ni delujoč, določi zavarovalnica pošteno vrednost z uporabo ustrezne tehnike ocenjevanja vrednosti (modela vrednotenja), ki je skladna z MRSP in navodilom Sveta za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board, IASB) o uporabi poštene vrednosti v razmerah, ko so finančni trgi neaktivni, z naslovom »Measuring and disclosing the fair value of financial instruments in markets that are no longer active« (v nadaljevanju: navodilo), objavljeno v oktobru 2008 na spretni strani IASB.
(4)
Kadar zavarovalnica za merjenje poštene vrednosti finančnega sredstva, za katerega ne obstaja delujoč trg, uporabi model vrednotenja in predstavlja to finančno sredstvo za zavarovalnico pomembno naložbo, mora model vrednotenja pregledati pooblaščeni revizor, ki revidira njeno letno poročilo. Zavarovalnica v roku osmih dni po prejetju mnenja pooblaščenega revizorja le-tega skupaj z modelom vrednotenja predloži Agenciji za zavarovalni nadzor. Zavarovalnica mora v letnem poročilu razkriti vsa pojasnila v zvezi z uporabljenim modelom vrednotenja, navedena v MRS 32, MRS 39 in MSRP 7.«