Arbitraža: postopek <br />
(glej 56. člen Ustave)
507 1. Stranka, ki zahteva arbitražo, sproži arbitražni postopek s tem, da drugi stranki v sporu posreduje obvestilo o predložitvi spora v arbitražo.
508 2. Stranki se sporazumeta p tem, ali se arbitraža zaupa posameznikom, upravnim organom ali vladam. Če se stranki en mesec po obvestilu o predložitvi spora ne moreta sporazumeti o tej točki, se arbitraža poveri vladam.
509 3. Če se arbitraža poveri posameznikom, arbitri ne smejo biti niti državljani držav, ki so v sporu, niti v njih ne smejo imeti stalnega bivališča, niti ne smejo biti zaposleni v njihovih službah.
510 4. Če se arbitraža poveri vladam ali njihovim upravnim organom, jih je treba izbrati izmed Članic, ki niso vpletene v spor, so pa podpisnice sporazuma, katerega uporaba je povzročila spor.
511 5. V roku treh mesecev po prejemu obvestila o predložitvi spora arbitraži mora vsaka stranka v sporu določiti arbitra.
512 6. Če so v spor vpletene več kot tri stranke, določi arbitra vsaka od dveh skupin strank, ki skupno nastopajo v sporu, v skladu s postopkom, navedenim pod št. 510 in 511 zgoraj.
513 7. Dva na ta način imenovana arbitra izbereta tretjega arbitra, ki mora, če sta druga dva arbitra posameznika in ne vladi, izpolnjevati pogoje, ki so navedeni pod št. 509 zgoraj in ne sme biti iste narodnosti kot katerikoli od obeh drugih arbitrov. Če se arbitra ne moreta sporazumeti o izbiri tretjega arbitra, vsak imenuje tretjega, ki ne sme imeti nobene zveze s sporom. Generalni sekretar potem izžreba tretjega arbitra.
514 8. Stranki v sporu se lahko dogovorita, da spor rešuje en sam arbiter, ki ga imenujeta sporazumno; alternativno pa lahko imenujeta vsaka svojega arbitra in prosita Generalnega sekretarja, da z žrebom določi, katera od obeh na tak način imenovanih oseb bo prevzela funkcijo enega samega arbitra.
515 9. Arbiter ali arbitri svobodno odločajo o kraju postopka in pravilih postopka, ki jih uporabijo za arbitražo.
516 10. Razsodba enega samega arbitra je dokončna in obvezujoča za stranke v sporu. Če je arbitraža poverjena več kot enemu arbitru, je končna in obvezujoča razsodba, izglasovana z večino arbitrov.
517 11. Vsaka stranka nosi stroške, ki si jih je sama nakopala med preiskavo in arbitražo. Stroški arbitraže, ki niso vezani na same stranke, se delijo enako med vse stranke v sporu.
518 12. Zveza preskrbi vse informacije, vezane na spor, ki bi jih arbiter ali arbitri utegnili potrebovati. Če stranke v sporu soglašajo, se razsodba arbitra ali arbitrov sporoči Generalnemu sekretarju za bodoče reference.