340 Poslovnik se uporablja brez škode za določbe o dopolnitvah iz 55. člena Ustave in 42. člena te Konvencije.
1.
Razpored sedežev
341 Na zasedanjih Konferenc se delegacije razporedijo po abecednem vrstnem redu francoskih nazivov za prisotne Članice.
2.
Slovesno odprtje konference
342 1. (1) Pred slovesnim odprtjem Konference je srečanje vodij delegacij, med katerim pripravijo dnevni red za prvo plenarno zasedanje in predloge za organizacijo', za predsednike in podpredsednike konference in njenih komitejev, pri tem pa morajo upoštevati načela kroženja, geografske razporeditve, potrebne pristojnosti in določbe iz št. 346 spodaj.
343 (2) Predsednika srečanja vodij delegacij se imenuje v skladu z določbami št. 344 in 345 spodaj.
344 2. (1) Konferenco odpre oseba, ki jo imenuje vlada gostiteljica.
345 (2) Če ni vlade gostiteljice, odpre konferenco najstarejši vodja delegacije.
346 3. (1) Predsednik Konference mora biti izvoljen na prvem plenarnem zasedanju; običajno je to oseba, ki jo imenuje vlada gostiteljica.
347 (2) Če ni vlade gostiteljice, se predsednika izbere ob upoštevanju predlogov vodij delegacij na zasedanju, opisanem v št. 342 zgoraj.
348 4. Na prvem plenarnem zasedanju je treba:
349 a) izvoliti podpredsednike konference;
350 b) ustanoviti komiteje konference in izvoliti njihove predsednike in podpredsednike;
351 c) v skladu s št. 97 te Konvencije določiti Sekretariat Konference'; po potrebi je mogoče sekretariat okrepiti z uslužbenci, ki jih priskrbi administracija vlade gostiteljice.
3.
Pooblastila predsednika konference
352 1. Poleg drugih pravic, ki mu jih daje ta Poslovnik, predsednik odpira in končuje plenarna zasedanja, usmerja posvetovanja, zagotavlja izvajanje Poslovnika, vabi govornike na oder, daje vprašanja na glasovanje in razglaša sprejete sklepe..
353 2. Na splošno usmerja vse delo Konference in zagotavlja red na plenarnih zasedanjih. Razsoja o predlogih dnevnega reda ali o točkah dnevnega reda, še posebej pa ima pravico, da predlaga, naj se razprava o kakšni zadevi preloži ali konča ali pa naj se zasedanje začasno prekine ali preloži. Če se mu zdi potrebno, lahko tudi preloži sklic plenarnega zasedanja.
354 3. Dolžnost predsednika je tudi, da zaščiti pravico vsake delegacije, da lahko popolnoma in svobodno pove svoje mnenje o obravnavani zadevi.
355 4. Zagotavljati mora omejitev razprav samo na obravnavano zadevo in lahko vsakega razpravljalca, ki se od tega odmakne, prekine in ga zaprosi, naj svoje pripombe omeji samo na obravnavano zadevo.
4.
Ustanovitev komitejev
356 1. Plenarno zasedanje lahko ustanovi komiteje, ki naj obravnavajo zadeve, o katerih se razpravlja na konferenci. Ti komiteji lahko kasneje ustanovijo podkomiteje. Komiteji in podkomiteji lahko ustanovijo delovne skupine.
357 2. Podkomiteji in delovne komisije se ustanovijo po potrebi.
358 3. V skladu z določbami iz št. 356 in 357 zgoraj se ustanovi naslednje komiteje:
4.1.
Usmerjalni komite
359 a) Ta komite običajno sestavljajo predsednik konference ali zasedanja, ki postane tudi predsednik komiteja, podpredsednik konference ter predsedniki in podpredsedniki komitejev;
360 b) Usmerjalni komite koordinira vse zadeve, ki so povezane s tekočim izvajanjem dela, ter načrtuje dnevni red in število zasedanj, pri tem pa se skuša izogniti prekrivanju, če je to le mogoče, glede na omejeno število članov nekaterih delegacij.
4.2.
Komite za poverilnice
361 Konferenca pooblaščenih predstavnikov, Konferenca o radiokomunikacijah ali svetovna konferenca o mednarodnih telekomunikacijah določijo komite za poverilnice, ki je pooblaščen za overjanje poverilnic delegacij za navedene Konference. Komite nato v času, ki ga določi plenarno zasedanje, slednjemu poroča o svojih ugotovitvah.
4.3.
Uredniški komite
362 a) Besedila, ki jih pripravijo različni komiteji in ki jih, kolikor je mogoče, dokončno oblikujejo, pri tem pa pazijo na v njih izražena mnenja, se pošljejo uredniškemu odboru, ki je zadolžen, da jih dokončno oblikuje, ne da bi spreminjal njihov smisel, in da jih kombinira s tistimi deli prejšnjega besedila, ki niso bili spremenjeni.
363 b) Uredniški komite mora besedila poslati plenarnemu zasedanju, ki jih nato potrdi ali pa jih vrne ustreznemu komiteju v nadaljnjo obdelavo.
4.4.
Proračunski nadzorni komite
364 a) Plenarno zasedanje na začetku vsake Konference imenuje Proračunski nadzorni komite, ki določi organizacijo in ugodnosti, ki so na voljo delegatom, in ki pregleda in potrdi račune za stroške, ki so nastali med Konferenco. Poleg članov delegacij, ki želijo sodelovati v njem, so v komite vključeni tudi predstavniki General nega sekretarja, direktorja zadevnega Urada, in če obstaja, tudi predstavniki vlade gostiteljice.
365 b) Preden je proračun za konferenco, ki ga je odobril Svet, izčrpan do konca, mora Proračunski nadzorni komite v sodelovanju s Sekretariatom konference podati vmesno poročilo o stroških plenarnega zasedanja. Plenarno zasedanje nato preuči to poročilo in oceni, ali doseženi napredek opravičuje podaljšanje Konference po datumu, ko bo odobreni proračun izčrpan.
366 c) Po koncu vsake konference mora Proračunski nadzorni komite podati plenarnemu zasedanju poročilo, v katerem mora čimbolj natančno navesti vse stroške Konference, prav tako pa tudi oceno stroškov, ki bi jih sprožilo izvajanje sklepov, ki jih je sprejela Konferenca.
367 d) Potem ko plenarno zasedanje pregleda in potrdi omenjeno poročilo, ga je treba, skupaj s pripombami plenarnega zasedanja, poslati Generalnemu sekretarju, ki ga predloži Svetu na njegovem naslednjem rednem zasedanju.
5.
Sestava komitejev
5.1.
Konference pooblaščenih predstavnikov
368 Komiteje se sestavi iz delegatov Članic ter opazovalcev, navedenih v št. 269 te Konvencije, ki so za to zaprosili ali ki so bili določeni na plenarnem zasedanju.
5.2.
Konference o radiokomunikacijah in svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah
369 Komiteje se sestavi iz delegatov Članic in opazoval cev ter predstavnikov, navedenih v št. 278, 279 in 280 te Konvencije, ki so za to zaprosili ali so bili določeni na plenarnem zasedanju.
5.3.
Radiokomunikacijske skupščine, Konference o standardizaciji telekomunikacij in Konference o razvoju telekomunikacij
370 Poleg delegatov Članic in opazovalcev, navedenih v št. od 259 do 262 te Konvencije, lahko na radiokomunikacijskih skupščinah ter v komitejih konferenc za standardizacijo telekomunikacij in za razvoj telekomunikacij sodelujejo tudi predstavniki katerekoli ustanove ali organizacije, vključene v ustreznem spisku, navedenem v št. 237 te Konvencije.
6.
Predsedniki in podpredsedniki podkomitejev
371 Predsednik vsakega komiteja lahko svojemu komiteju predlaga izbor predsednikov in podpredsednikov podkomitejev, ki so jih morda ustanovili.
7.
Sklicevanje sestankov
372 Plenarna zasedanja ter sestanki komitejev, podkomitejev in delovnih skupin morajo biti pravočasno najavljeni na kraju zasedanja konference.
8.
Predlogi, poslani pred odprtjem konference
373 Predlogi, ki so bili poslani pred odprtjem konference, morajo biti na plenarnem zasedanju oddani ustreznim komitejem, ustanovljenim v skladu s 4. delom tega Poslovnika. Kljub temu pa plenarno zasedanje odloči o nadaljnjem ravnanju s predlogom.
9.
Predlogi ali dopolnila, predstavljeni med konferenco
374 1. Predloge ali dopolnila, ki so predloženi po začetku konference, je treba oddati predsedniku konference, predsedniku ustreznega komiteja ali Sekretariatu konference, da jih objavijo in razdelijo kot konferenčne dokumente.
375 2. Noben predlog ali dopolnilo ne smeta biti oddana, če ju ni podpisal vodja zadevne delegacije oziroma njegov namestnik.
376 3. Predsednik konference, komiteja, podkomiteja ali delovne skupine lahko kadarkoli poda predloge, ki bi morda pospešili razprave.
377 4. Vsak predlog ali dopolnilo morata natančno in določno označiti besedilo, ki ga je treba obravnavati.
378 5. (1) Predsednik konference ali predsednik ustreznega komiteja, podkomiteja ali delovne skupine mora o vsakem primeru odločiti, ali bo predlog ali dopolnilo, predložen med zasedanjem, podan ustno ali pa objavljen in razdeljen vpisni obliki v skladu s št. 374 zgoraj.
379 (2) Na splošno velja, da morajo biti vsi pomembni predlogi, o katerih je treba glasovati, pravočasno razdeljeni v vseh delovnih jezikih Konference, tako da jih je mogoče pred razpravo preučiti.
380 (3) Poleg tega lahko predsednik konference po prejemu predlogov ali dopolnil, navedenih v št. 374 zgoraj, le-te glede na zadevo pošlje ustreznemu komiteju ali plenarnemu zasedanju.
381 6. Vsaka pooblaščena oseba lahko na plenarnem zasedanju prebere ali zahteva branje kateregakoli predloga ali dopolnila, ki ga je izročila med konferenco, in. ima pravico, da pojasni svoje razloge za to.
10.
Pogoji za razpravo, odločitev ali glasovanje o kateremkoli predlogu ali dopolnilu
382 1. O nobenem predlogu ali dopolnilu ni mogoče razpravljati, če ga ne podpira vsaj še ena delegacija, ko pride na vrsto za obravnavo.
383 2. Vsak predlog ali dopolnilo, ki sta ustrezno podprta, je treba dati v obravnavo in nato v odločanje, po potrebi tudi z glasovanjem.
11.
Prezrti ali prestavljeni predlogi ali dopolnila
384 Če je, predlog ali dopolnilo prezrto ali. če je njegova obravnava preložena, mora delegacija, ki ga podpira, poskrbeti, da ga bodo obravnavali kasneje.
12.
Pravila za razprave na plenarnem zasedanju 12.1 Sklepčnost
385 Za veljavno glasovanje med plenarnim zasedanjem mora biti na zasedanju prisotna ali pa zastopana več kot polovica delegacij, pooblaščenih za konferenco in s pravico glasovanja.
72.2. Potek razprav
386 (1) Osebe, ki želijo govoriti, morajo pred tem dobiti dovoljenje predsednika. Po splošnem pravilu mora vsakdo najprej pojasniti, v kakšni funkciji nastopa.
387 (2) Vsak govornik mora govoriti počasi in razločno, ločevati besede in po potrebi narediti premor, tako da ga lahko vsakdo razume.
72. J. Spreminjevalni predlogi dnevnega reda in točke_ dnevnega reda
388 (1) Med razpravami lahko vsaka delegacija, kadar se ji zdi primerno, poda spreminjevalni predlog dnevnega reda ali poudari točko dnevnega reda, kar mora predsednik v skladu s tem Poslovnikom takoj urediti. Katerakoli delegacija se lahko pritoži na predsednikovo odločitev, ki pa ostane veljavna, razen če proti njej ni večina prisotnih in glasujočih delegacij.
389 (2) Delegacija, ki da spreminjevalni predlog dnevnega reda, med svojim govorom ne sme razpravljati o bistvu takrat obravnavane zadeve.
12.4. Prednostni red spreminjevalnih predlogov in točk dnevnega reda
390 Spreminjevalni predlogi in točke dnevnega reda, navedeni v št. 388 te Konvencije, se obravnavajo po naslednjem vrstnem redu:
391 a) Katerakoli točka dnevnega reda v zvezi z izvajanjem tega Poslovnika, vključno z glasovalnimi postopki;
392 b) Prekinitev zasedanja;
393 c) Odlog zasedanja;
394 d) Preložitev razprave o obravnavani zadevi;
395
e)
Končanje razprave o obravnavani zadevi;
396 f) Vsi drugi oddani spreminjevalni predlogi dnevnega reda ali točk dnevnega reda, za katere predsedujoči določi relativni vrstni red obravnave.
12.5. Predlogi za prekinitev ali odlog zasedanja
397 Med razpravo o določenem vprašanju lahko delegacija predlaga, da se zasedanje prekine ali odloži, in navede vzroke za svoj predlog. Če je predlog podprt, dobita besedo samo za to zadevo dva govornika, ki nasprotujeta prekinitvi ali odlogu, nato pa se da predlog na glasovanje.
12.6. Predlog za preložitev razprave
398 Med razpravo o kateremkoli vprašanju lahko delegacija predlaga, da se razprava preloži za' določen čas. Po takem predlogu se razprava omeji na samo tri govornike, ne računajoč na osebo, ki je podala predlog, na enega za predlog in dva proti njemu, potem pa se da predlog na glasovanje.
12.7. Predlog za končanje razprave
399 Delegacija lahko kadarkoli predlaga, da se raz prave o določeni točki končajo. V takem primeru dobita besedo največ dva govornika, ki nasprotujeta predlogu, nato se da predlog na glasovanje. Če je predlog sprejet, predsednik takoj zahteva glasovanje o točki v razpravi.
12.8 Omejevanje govorov
400 (1) Na plenarnem zasedanju se lahko po potrebi določi, koliko govorov lahko ima ena delegacija o določeni zadevi in kako dolgi smejo biti. 401. (2) Kljub temu lahko predsednik zaradi proceduralnih zadev omeji dovoljeni čas razprav na največ pet minut.
402 (3) Če govornik preseže dovoljeni čas, predsednik o tem obvesti zasedanje in od govornika zahteva, naj na kratko konča razpravo.
12.9. Zapiranje spiska govornikov
403 (1) Med razpravo lahko predsednik odredi, da se prebere spisek govornikov, ki bi želeli nastopiti. Spisku lahko doda še imena drugih delegacij, ki želijo nastopiti, nato pa lahko v soglasju z zasedanjem odloči, da je spisek zaprt. Kljub temu lahko predsednik, izjemoma in če se mu zdi to potrebno, odloči, da je možna replika na katerokoli predhodno izjavo tudi po tem, ko je spisek govornikov zaprt.
404 (2) Ko je spisek govornikov izčrpan, predsednik razglasi, da je razprava o zadevi končana.
12.10. Vprašanja o pristojnosti 405. Katerokoli vprašanje o pristojnosti, ki se morda pojavi, je treba urediti pred glasovanjem o bistvu obravnavane zadeve.
12.11 Umik in ponovna vročitev predloga
406 Avtor lahko predlog umakne, preden je dan na glasovanje. Avtor dopolnila ali katerakoli druga delegacija lahko katerikoli predlog, dopolnjen ali ne, ki je bil umaknjen iz razprave, ponovno odda v razpravo.
13.
Pravica do glasovanja
407 1. Delegacija Članice Zveze, ki jo je ta Članica pravilno pooblastila za sodelovanje pri delu konference, ima v skladu s 3. členom Ustave pravico do enega glasu na vseh zasedanjih konference.
408 2. Delegacija Članice Zveze izvaja pravico glasovanja pod pogoji, opisanimi v 31. členu te Konvencije.
409 3. Če Članice na radiokomunikacijski skupščini, svetovni konferenci o standardizaciji telekomunikacij ali na konferenci o razvoju telekomunikacij ne zastopa njen upravni organ, imajo predstavniki priznanih upravljalskih agencij zadevne Članice kot celota in ne glede na njihovo število pravico do enega glasu v skladu z določbami št. 239 te Konvencije. Za te konference veljajo določbe od št. 335 do 338 te Konvencije, ki se nanašajo na prenos pooblastil.
14.
Glasovanje
14.1. Določitev večine
410 (1) Večino sestavlja več kot polovica prisotnih in glasujočih delegacij.
411 (2) Pri izračunavanju večine se ne upošteva vzdržanih delegacij.
412 (3) V primeru neodločenega rezultata velja, da je predlog ali dopolnilo zavrnjen.
413 (4) Po tem Poslovniku velja, da je "prisotna in glasujoča delegacija" tista delegacija, ki glasuje za predlog ali proti njemu.
14.2. Nesodelovanje pri glasovanju
414 Delegacije, ki so prisotne, vendar ne sodelujejo pri določenem glasovanju ali so izrecno izjavile, da ne želijo sodelovati, se ne štejejo kot odsotne pri določanju sklepčnosti iz št. 385 te Konvencije niti kot vzdržane pri izvajanju določb št. 416 spodaj.
14.3 Posebna večina
415 V primerih, ko se sprejemajo nove Članice Zveze, velja večina, ki je opisana v 2. členu Ustave.
14.4. Več kot petdeset odstotkov vzdržanih
416 Če število vzdržanih presega polovico oddanih glasov (za, proti, vzdržanih), se odločanje o obravnavani zadevi prenese na poznejše zasedanje, med katerim pa se vzdržani glasovi ne upoštevajo.
14.5. Glasovalni postopki
417 (1) Glasovalni postopki so naslednji:
418 a) običajno z dvigom rok, razen če ni bilo zahtevano poimensko glasovanje pod b) ali tajno glasovanje pod c);
419 b) s klicanjem imen (poimenskim glasovanjem) po abecednem redu francoskih nazivov za Članice, ki so prisotne in glasujejo:
420 1. če to zahtevata pred pričetkom glasovanja vsaj dve prisotni delegaciji s pravico glasovanja in če ni bilo zahtevano tajno glasovanje pod c), ali
421 2. če postopek pod a) ne da jasne večine;
422 c) s tajnim glasovanjem, če to zahteva pred pričetkom glasovanja vsaj pet prisotnih delegacij s pravico glasovanja.
423 (2) Pred pričetkom glasovanja mora predsednik upoštevati vsako zahtevo o načinu glasovanja, nato pa uradno najavi, kateri glasovalni postopek bo uporabljen in o kateri zadevi se bo glasovalo. Nato objavi začetek glasovanja, po končanem glasovanju pa razglasi rezultate.
424 (3) V primeru tajnega glasovanja mora sekretariat takoj ukreniti potrebno zagotovitev tajnosti glasovanja.
425 (4) Glasovanje se lahko izvede tudi z elektronskim sistemom, če je na voljo ustrezen sistem in če se konferenca s tem strinja.
14.6. Prepoved prekinitve glasovanja po pričetku
426 Ko se glasovanje začne, ga ne sme prekiniti nobena delegacija, razen če hoče opozoriti na točko, povezano z načinom izvajanja glasovanja. Ta točka ne more vsebovati nobenega predloga, ki bi povzročil spremembo glasovanja, ki poteka; ali spremembo bistva zadeve, o kateri se glasuje. Glasovanje se začne z obvestilom predsednika, da se je glasovanje pričelo, konča pa se s predsednikovim poročilom o izidu glasovanja.
14.7. Utemeljitev glasovanja
427 Po opravljenem glasovanju lahko predsednik do voli katerikoli delegaciji, ki to želi, da utemelji svoje glasovanje.
14-8. Glasovanje o delih predloga.
428 (1) Če to zahteva avtor predloga ali če, se to zasedanju zdi primerno ali če tako predlaga predsednik z odobritvijo avtorja, se lahko predlog razdeli na dele, o vsakem delu pa se nato glasuje posebej. Za dele predloga, ki so bili sprejeti, se potem glasuje kot za celoto.
429 (2) Če so zavrnjeni vsi deli predloga, velja, da je zavrnjen tudi predlog kot celota.
14.9. Vrstni red glasovanja o konkurenčnih predlogih 430 (1).Kadar sta dva ali več predlogov za eno samo zadevo, se dajo na glasovanje po vrsti, kot so bili predlagani, razen če zasedanje ne odloči drugače.
431 (2) Po vsakem glasovanju se zasedanje odloči, ali je treba glasovati tudi o naslednjem predlogu.
14.10. Dopolnila
432 (1) Za dopolnilo velja vsak oblikovalni predlog, ki zajema samo izbris iz, dodatek k ali spremembo enega dela originalnega predloga.
433 (2) Vsako dopolnilo k predlogu, ki ga sprejme tudi delegacija, ki je predlog podala, se takoj vnese v izvirni predlog.
434 (3) Kot dopolnilo pa ni sprejet noben oblikovalni predlog, za katerega zasedanje meni, da ni v skladu z originalnim predlogom.
14.11. Glasovanje o dopolnilih
435 (1) Kadar je podano dopolnilo k predlogu, je treba najprej glasovati o dopolnilu.
436 (2) Kadar sta predloženi dve ali več dopolnil k predlogu, se najprej glasuje o dopolnilu, ki je najdlje od originalnega besedila; če to dopolnilo ne dobi podpore večine, se nadalje glasuje o tistem od predlaganih dopolnil, ki je najdlje od predloga; isti postopek se ponavlja, dokler določeno dopolnilo ne dobi potrebne večine. Če nobeno dopolnilo ne dobi potrebne večine, se da na glasovanje predlog brez dopolnil.
437 (3) Če je sprejeto eno ali več dopolnil, se da na glasovanje tako dopolnjen predlog.
14.12. Ponovitev glasovanja
438 (1) O predlogu, delu predloga ali dopolnila, ki je že bil izglasovan v enem od komitejev, podkomitejev ali delovnih skupin konference ali zasedanja, se ne more več glasovati v okviru istega komiteja, podkomiteja ali de lovne skupine. To je treba upoštevati ne glede na izbrani postopek glasovanja.
439 (2) O predlogu, delu predloga ali o dopolnilu se na plenarnem zasedanju ne bo ponovno glasovalo, razen:
440 a) če tega ne zahteva večina Članic, ki imajo pravico glasovanja, in
441 b) če ni bila podana zahteva za ponovitev glasovanja vsaj en dan po že izvedenem glasovanju.
15.
Pravilnik za razprave in glasovalne postopke v komitejih in podkomitejih
442 1. Predsedniki vseh komitejev in podkomitejev imajo podobna pooblastila, kot jih predsedniku konference dajejo določbe 3. točke tega Poslovnika.
443 2. Določbe iz 12. točke tega Poslovnika za vodenje razprav na plenarnem zasedanju veljajo tudi za razprave v komitejih in podkomitejih, razen v zadevah v zvezi s sklepčnostjo.
444 3. Določbe iz 14. točke tega Poslovnika veljajo tudi za glasovanja v komitejih in podkomitejih.
16.
Pridržki
445 1. Če se druge delegacije ne strinjajo s stališči neke delegacije, velja splošno pravilo, da se mora takšna delegacija čimbolj uskladiti z mnenjem večine.
446 2. Če pa se neki delegaciji zdi, da je katerikoli sklep takšen, da bi njeno vlado oviral pri tem, da se strinja, da jo obvezujejo dopolnila Ustave in te Konvencije ali popravki Izvršilnega pravilnika, lahko delegacija sprejme pridržke, bodisi dokončne ali začasne, v zvezi s takšnim sklepom; vsak tak pridržek lahko izrazi delegacija v imenu Članice, ki ne sodeluje na Konferenci in ki je tej delegaciji dala pooblastila zastopnika za podpis sklepnega dokumenta v skladu z določbami 31. člena te Konvencije.
17.
Zapisniki plenarnih zasedanj
447 1. Zapisnike plenarnih zasedanj vodi Sekretariat konference, ki zagotavlja, da bodo poslani delegacijam, kolikor hitro je mogoče, v nobenem primeru pa ne kasneje kot v petih delovnih dneh po vsakem zasedanju.
448 2. Ko so zapisniki razposlani, lahko delegacije sekretariatu pošljejo pisne popravke, ki se jim zdijo upravičeni; to morajo storiti v najkrajšem možnem času. To pa jih ne ovira, da ne bi na zasedanju, na katerem potrjujejo zapisnik, ustno podali svojih dopolnil.
449 3. (1) Na splošno vsebujejo zapisniki samo predloge in sklepe, skupaj z najpomembnejšimi argumenti zanje in so predstavljeni čimbolj zgoščeno.
450 (2) Kljub temu ima vsaka delegacija pravico zahtevati, da se v zapisnik vnese tudi njena izjava med razpravo, bodisi povzeta ali v celoti. V tem primeru mora delegacija to najaviti že na začetku svoje izjave, da bi tako olajšala delo poročevalcem, sama pa mora besedilo izročiti Sekretariatu Konference v dveh urah po koncu zasedanja.
451 4. Pravica iz št. 450 zgoraj, v zvezi z vnašanjem izjav v zapisnik, mora biti biti v vseh primerih preudarno uporabljena.
18.
Povzetki zapisnikov in poročila komitejev in pod-. komitejev
452 1. (1) Sekretariat konference pripravlja povzetke zapisnikov razprav na zasedanjih komitejev in podkomite-jev za vsako zasedanje posebej, nato pa poskrbi, da so razdeljeni med delegacije najkasneje v petih dneh po vsakem končanem zasedanju. V zapisnikih so navedene bistvene točke razprav in različnih mnenj, ki jih je bilo treba zapisati, vključno z vsakokratnimi predlogi ali sklepi, ki so rezultat celotne razprave.
453 (2) Ne glede na to pa ima vsaka delegacija pravico, da se sklicuje na št. 450 zgoraj.
454 (3) Pravica, ki izhaja iz št. 453 zgoraj, mora biti v vseh primerih preudarno uporabljena.
455 2. Komiteji in podkomiteji lahko pripravijo kakršnakoli vmesna poročila, ki se jim zdijo potrebna, in lahko po končanem delu, če to zahtevajo okoliščine, podajo končno poročilo, v katerem natančno rekapituli-rajo vse predloge in sklepe iz študij, ki so jim bile zaupane.
19.
Potrditev zapisnikov, povzetkov zapisnikov in poročil
456- 1. (1) Praviloma mora predsednik na začetku vsakega plenarnega zasedanja oziroma zasedanja komiteja ali podkomiteja vprašati, ali obstajajo morebitne pripombe na zapisnik prejšnjega zasedanja oziroma v primeru komitejev in podkomitejev na povzetek zapisnika prejšnjega zasedanja Ti dokumenti veljajo kot potrjeni, če Sekretariatu niso bila izročena nobena dopolnila in če ni bilo ustnih pripomb nanje. V nasprotnem primeru je treba ustrezna dopolnila vnesti v zapisnik oziroma v povzetek zapisnika.
457 (2) Ustrezni komite ali podkomite mora odobriti vsako vmesno ali končno poročilo.
458 2.(1) Predsednik mora pregledati in potrditi zapisnik zadnjega plenarnega zasedanja.
459 (2) Povzetke zapisnikov zadnjih zasedanj vsakega komiteja ali podkomiteja pregleda in potrdi predsednik komiteja ali podkomiteja.
20.
Oštevilčenje
460 1. Številke poglavij, členov in odstavkov besedil, ki se bodo še popravljala, se ohranijo do prvega branja na plenarnem zasedanju. Dodani odlomki imajo začasno številke prejšnjega odstavka v izvirnem besedilu in dodane črke "A", "B" itd.
461 2. Končno oštevilčenje poglavij, členov in odstavkov je običajno zaupano Uredniškemu komiteju potem, ko so bili sprejeti na prvem branju, vendar pa se lahko na plenarnem zasedanju z odlokom to prenese na Generalnega sekretarja.
21.
Končna odobritev
462 Besedila končnih dokumentov Konference pooblaščenih predstavnikov, radiokomunikacijske konference ali svetovne konference o mednarodnih telekomunikacijah veljajo za dokončne, ko dobijo odobritev na drugem branju na Plenarnem zasedanju.
22.
Podpis
463 Besedila končnih dokumentov, ki so odobrena na konferencah, navedenih pod št. 462 zgoraj, se dajo v podpis delegatom, ki imajo pooblastila, določena v 31. členu te Konvencije, po abecednem redu imen Članic v francoskem jeziku.
23.
Odnosi s tiskom in javnostjo
464 1. Uradne izjave za tisk o delu Konference se dajejo samo s pooblastilom predsednika konference.
465 2. Tisk in javnost sta lahko do neke ustrezne mere prisotna na Konferenci v skladu s smernicami, potrjenimi na sestanku vodij delegacij, navedenem v št. 342 zgoraj, ter po praktičnih načrtih, ki jih pripravi Generalni sekretar. Prisotnost tiska in javnosti ne sme na noben način motiti normalnega poteka zasedanja.
466 3. Druga zasedanja zveze niso odprta za tisk in javnost, razen če na določenem zasedanju ni odločeno drugače.
24.
Frankirni privilegiji
467 Med Konferenco imajo člani delegacij, predstavniki Članic Sveta, člani Odbora za radijsko regulativo, višji funkcionarji Generalnega sekretariata in Sektorjev Zveze, ki se udeležujejo konference, ter osebje sekretariata Zveze, ki je bilo poslano na konferenco, pravico do poštnih, telegramskih, telefonskih in teleksnih frankirnih privilegijev do obsega, kot ga je pripravila vlada gostiteljica v sporazumu z drugimi vladami in ustreznimi priznanimi upravljalskimi agencijami.