Tehtnica mora biti načrtovana tako, da bo ustrezala načinu delovanja in bremenom, za katera je namenjena. Konstrukcija mora zagotavljati, da bo tehtnica vseskozi ohranila meroslovne lastnosti.
2.1.
Napake pri naravnavanju
Tehtnica mora biti izdelana tako, da naključna okvara ali napačno naravnavanje kontrolnih elementov, ki bi lahko povzročili nepravilno delovanje, nista mogoča, ne da bi bili učinki le-teh opazni.
2.2.
Statično naravnavanje
Tehtnica je lahko opremljena z napravo za naravnavanje razpona. Po zaščiti mora biti kakršenkoli zunanji vpliv na napravo praktično nemogoč.
2.3.
Dinamično nastavljanje
Tehtnica je lahko za kompenzacijo dinamičnih učinkov premikajočega se bremena opremljena s pripomočkom za dinamično nastavljanje, ki ga uporablja uporabnik. Pripomoček lahko deluje preko območja mase glede na nastavljeno maso (ali nastavljene mase), pri čemer mora delovati skladno s proizvajalčevimi navodili, pri tem pa NDP ob uporabi za to območje mase ne smejo biti prekoračeni.
Po izvedenem dinamičnem nastavljanju za območje mase mora tehtnica za bremena, ki padejo iz tega območja, avtomatsko izvesti ustrezne ukrepe. Izpis mase teh bremen ne sme biti mogoč.
Tehtnice z dinamičnim nastavljanjem morajo imeti pripomoček, ki avtomatsko in neizbrisno zabeleži vsak dostop do dinamičnega nastavljanja. Tehtnice razreda X(x) imajo lahko tudi statično napravo za naravnavanje razpona. Naprava mora biti izvedena tako, da jo je mogoče zapečatiti.
Krmilja morajo biti načrtovana tako, da se lahko normalno zaustavijo le v načrtovanih položajih, razen ko so med postopkom vsa kazanja onemogočena. Tipke morajo biti nedvoumno označene.
3.
Naprave za ničliranje in taro
Tehtnica mora imeti napravo za ničliranje. Naprava je lahko avtomatska, polavtomatska ali ročna.
Naprava za ničliranje mora omogočiti ničliranje znotraj 0,25 e. Pri dinamičnem delovanju velja ta vrednost za največjo dopustno srednjo vrednost pogreška ničliranja. Območje delovanja naprave za ničliranje ne sme preseči 4% največje zmogljivosti.
Avtomatska naprava za ničliranje mora delovati:
-
le, ko so kriteriji stabilnosti izpolnjeni, in
-
dovolj pogosto, da se ničla vzdržuje znotraj 0,5 e.
Neavtomatska naprava za ničliranje ne sme delovati med avtomatskim delovanjem tehtnice.
Polavtomatska naprava za ničliranje lahko deluje le, ko so izpolnjeni kriteriji stabilnosti.
3.2.
Naprava za sledenje ničli
Naprava za sledenje ničli lahko deluje, ko:
-
je kazanje enako nič ali na negativni neto vrednosti, ki je enaka bruto ničli, in
-
so kriteriji stabilnosti izpolnjeni in
-
stopnja popravkov ni večja od 0,5 e/sekundo.
Pri kazanju ničle po tariranju lahko naprava za sledenje ničli deluje znotraj območja 4% največje zmogljivosti okoli trenutne vrednosti ničle.
3.3.
Naprava za tariranje
Naprava za tariranje mora omogočiti tariranje s točnostjo, boljšo od + 0,25 e. Pri dinamičnem delovanju velja ta vrednost za največjo dopustno srednjo vrednost pogreška tariranja. Delovanje naprave mora biti jasno vidno.
Možnost tariranja mora biti neodvisna od funkcije ničliranja.
Kazanje tare mora imeti isti razdelek, kot je razdelek tehtnice.
Polavtomatska ali avtomatska naprava za tariranje lahko deluje le, ko so kriteriji stabilnosti izpolnjeni.
Neavtomatska ali polavtomatska naprava za tariranje ne sme delovati med avtomatskim delovanjem.
3.4.
Naprava za prednastavljivo tariranje
Prednastavljena vrednost tare:
-
se lahko vnese v tehtnico z ločljivostjo, manjšo od e, če avtomatska sprememba vnesene vrednosti ni mogoča, tako da bi ta vrednost ustrezala preskusnemu razdelku;
-
lahko deluje skupaj z eno ali več napravami za tariranje, če so vrednosti tare jasno označene pri kazanju ali izpisu;
-
mora biti vsaj začasno jasno prikazana in označena.
4.
Kazanje rezultatov tehtanja
4.1.
Kakovost odčitavanja
Odčitavanje rezultatov mora biti zanesljivo, enostavno in nedvoumno pri pogojih normalne uporabe:
-
celotna netočnost odčitavanja analogne kazalne naprave ne sme preseči 0,2 e,
-
številke, ki sestavljajo rezultate, morajo biti po obliki, velikosti in jasnosti zlahka berljive.
Skale, številčenje in izpis morajo biti taki, da je številke, ki tvorijo te rezultate, mogoče enostavno razločiti.
Rezultati tehtanja morajo vključevati imena ali simbole enot mase, v katerih so izraženi.
Razdelek tehtnice mora biti v obliki 1 ×10k, 2 × 10k ali 5 × 10k enot, v katerih je izražen rezultat (k je pozitivno ali negativno celo število ali nič).
Digitalno kazanje mora prikazovati vsaj eno številko na skrajni desni.
Decimalni del števila mora biti ločen od celoštevilskega dela z decimalnim znakom, prikazane morajo biti vsaj ena številka levo od decimalnega znaka in vse številke na desni strani.
Ničla je lahko prikazana z eno ničlo na skrajni desni in brez decimalnega znaka.
Enota mase mora biti izbrana tako, da tehtane vrednosti nimajo več kot ene nepomembne ničle na desni. Za vrednosti z decimalnim znakom je nepomembna ničla dovoljena le na tretjem mestu za decimalnim znakom.
Kazanje za razred Y(y) ne sme presegati vrednosti Max + 9 e, za razred X(x) pa ne večje vrednosti od vrednosti Max + 9 e ali Max + trikratna vrednost največjega dopustnega standardnega odmika, kot je določen v preglednici 2.
4.4.
Kazanje ali izpis teže pri normalnem delovanju
Pri normalnem delovanju razdelek kazanj ali izpisov posameznih mas predmetov ne sme biti manjši od preskusnega razdelka e.
Izpis mora biti jasen in glede na predvideno uporabo trajen. Izpisane številke morajo biti visoke vsaj 2 mm.
Pri izpisu mora biti ime ali znak merske enote na desni strani izpisane vrednosti ali nad stolpcem vrednosti.
Izpis rezultatov tehtanja pod najmanjšo zmogljivostjo ne sme biti mogoč.
Podatki so lahko pred izpisom shranjeni v pomnilnik tehtnice. Isti podatki ne smejo biti izpisani dvakrat.
6.
Tehtnica, ki izračunava znesek
Znesek mora biti izračunan z množenjem mase bremena in cene enote, tako kot ju je tehtnica prikazala ali izpisala, in zaokrožen na najbližji razdelek zneska. Naprava za izračun je del tehtnice.
Cena enote mora biti podana kot cena/100 g ali cena/kg.
7.
Avtomatska etiketirna tehtnica ali avtomatska etiketirna tehtnica z izračunavanjem zneska
Avtomatska etiketirna tehtnica ali avtomatska etiketirna tehtnica z izračunavanjem zneska mora imeti vsaj en prikazovalnik za maso bremena. Le-ta se lahko začasno uporablja za nastavljanje, kot npr. pri nadzoru mej nastavljene mase, cen po enoti, prednastavljene vrednosti tare in imen proizvodov.
Med avtomatskim delovanjem mora biti mogoče preveriti dejanske vrednosti cen enot in prednastavljene tare.
Tehtnica lahko sešteje podatke o masi in ceni na enem ali več listkih ali etiketah, vendar morajo biti seštete vrednosti označene s posebej določeno besedo ali znakom. Vsi končni seštevki morajo biti algebrajske vsote izpisanih vrednosti.