TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. F.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
Obs. F.Č. je dolžan plačati kot stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, povprečnino v znesku 150.000,00 tolarjev.

Ker obsojenec v letu 1991 ni le sklenil dveh fiktivnih pogodb, temveč je 26.7.1991 in 19.10.1991 tudi odobril izplačili po obeh fiktivnih pogodbah, je bilo kaznivo dejanje po 1. odstavku 244. člena KZ dokončano 26.7.1991 in 19.10.1991. S tem ko je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbah pred potekom desetih let od navedenih datumov, to je 5.4.2001, ni prišlo do absolutnega zastaranja kazenskega pregona.

Ni bistveno, da si obsojenec s storitvijo kaznivega dejanja po 1. odstavku 244. člena KZ ni pridobil premoženjske koristi, pač pa je bistveno, da je s tem, ko je kot direktor podjetja drugemu na podlagi fiktivnih pogodb odobril izplačila, povzročil škodo podjetju, katerega direktor je bil. Tisti, ki škodo povzroči, pa je dolžan tako škodo, če je zoper njega uveljavljan premoženjskopravni zahtevek, poravnati.