78. člen
Pravice in obveznosti strank v primeru pridobivanja strokovne izobrazbe v interesu delodajalca
Obveznosti delavca, ki pridobiva strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, so:
-
vključitev v izobraževalni program, o katerem se dogovorita delavec in delodajalec s pogodbo o izobraževanju,
-
da med izobraževanjem ne spreminja programa brez soglasja delodajalca,
-
izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih s pogodbo o izobraževanju,
-
zaključek izobraževanje v roku, ki je dogovorjen s pogodbo o izobraževanju,
-
da po končanem izobraževanju ostane v delovnem razmerju pri delodajalcu, kot določeno s to kolektivno pogodbo in pogodbo o izobraževanju,
-
v primeru prekinitve izobraževanja ali neuspešnega izobraževanja povrnitev stroškov izobraževanja delodajalcu v skladu s pogodbo o izobraževanju,
-
v primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi v času trajanja izobraževanja povrnitev delodajalcu stroškov v celoti,
-
v primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi po končanem izobraževanju, ko bi še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, povrnitev delodajalcu stroškov izobraževanja v sorazmernem deležu glede na čas trajanja delovnega razmerja po končanem izobraževanju,
-
izpolnjevanje drugih določil pogodbe o izobraževanju.
Delavec mora ostati v delovnem razmerju po končanem izobraževanju praviloma še toliko časa, kolikor je trajalo izobraževanje po sklenjeni pogodbi o izobraževanju.
Delavec nima obveznosti do delodajalca, če delodajalec ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi o izobraževanju.
Delavcem, ki si pridobivajo strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, delodajalec krije naslednje stroške izobraževanja:
-
šolnino;
-
odsotnost z dela zaradi opravljanja izpitov, morebitnih obveznih vaj, ki so pogoj za pristop k izpitu in končne naloge (t.i. študijski dopust), skladno z določbami tega člena ter pogodbo o izobraževanju;
-
nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi opravljanja izpitov in končne naloge.
Delavcu, ki pridobiva strokovno izobrazbo v interesu delodajalca, pripadaštudijski dopust, če je ta dogovorjen s pogodbo o izobraževanju, in sicer v maksimalnem obsegu treh dni za vsako prvo opravljanje izpita, vključujoč dan samega opravljanja izpita, ter 10 dni za izdelavo in zagovor končne naloge.
Delodajalec mora delavcu omogočiti odsotnost na dan opravljanja izpita in na dan zagovora končne naloge.
Delavec, ki je za izpit iz posameznega predmeta že izkoristil pravico do odsotnosti, ne more koristiti odsotnosti za isti izpit, če je bil prvič na izpitu neuspešen.
Če delavec za izpit iz posameznega predmeta ni izkoristil pravice do odsotnosti in je izpit že opravil, te pravice ne more prenesti na izpit iz drugega predmeta.
V primeru, da delavec na lastno željo ali po lastni krivdi predčasno prekine izobraževanje, je dolžan delodajalcu v roku 30 dni od njegovega poziva vrniti vse v zvezi z izobraževanjem nastale stroške. Po preteku tega roka je delavec dolžan plačati zamudne obresti po zakonsko določeni zamudni obrestni meri od dneva zapadlosti v plačilo do plačila.
V primeru, da delodajalec ugotovi, da obstajajo za prekinitev delavčevega izobraževanja utemeljeni razlogi, ki lahko opravičijo delavca, da ni uspešno zaključil oziroma je predčasno prekinil izobraževanje, lahko delodajalec, delno ali v celoti, oprosti delavca povrnitve stroškov izobraževanja.
V primeru prekinitve delovnega razmerja po lastni volji ali krivdi po končanem izobraževanju, ko bi delavec še moral ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu, je dolžan delodajalcu povrniti stroške izobraževanja v sorazmernem deležu.