Delovni čas je lahko med letom neenakomerno razporejen, če to zahteva narava dejavnosti ali narava določenih del oziroma nalog v temeljni organizaciji, zaradi organizacije dela, boljše izkoriščenosti delovnih sredstev, racionalnejše izrabe delovnega časa, odvisnosti opravljanja določenih del oziroma nalog od predpisanih rokov ali podobnih drugih primerov, določenih s samoupravnim splošnim aktom.
V primerih iz prejšnjega odstavka, se upošteva 42 urni delovni teden kot povprečna delovna obveznost posameznega delavca za obdobje, ki ga določi samoupravni splošni akt in ki ne sme biti daljši od enega leta.