Uredba o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince

Na območju državnega prostorskega načrta iz 3. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe se kot omilitveni ukrepi vzpostavijo naslednji nadomestni habitati:

nadomestni habitat Šturmovci: vzpostavi se ekstenzivno travišče na njivskih površinah, zagotovi se ustrezna oblika ekstenzivne rabe (pozna košnja ali ekstenzivna paša);

nadomestni habitat Formin: ohrani se poplavni gozd za ohranjanje varovanih gozdnih vrst ptic in njihovega habitata,

nadomestni habitat Krapje: ohrani se del poplavnega gozda ob Muri za ohranjanje varovanih gozdnih vrst ptic in njihovega habitata,

nadomestni habitat Velika Polana: z očiščenjem zaraščajočih travnikov se vzpostavijo ekstenzivna travišča,

nadomestni habitat Gaberje: uredi se vodno telo z ustrezno zarastjo na območju manjše depresije – mrtvice na njivskih in zaraščenih površinah (grmišču).

Pri urejanju in vzdrževanju nadomestnih habitatov Šturmovci in Velika Polana (ekstenzivna travišča) se upoštevajo naslednji pogoji:

na površinah, ki so zaraščene z grmovjem in nizkim drevjem, se izvede mulčenje s težko mehanizacijo,

na površinah, ki se zaraščajo z mladimi jelšami, visokimi steblikami, ruderalno vegetacijo ipd., ker niso bile pokošene krajši čas, se izvede mulčenje z lahko mehanizacijo,

opustita se sejanje kultur in mulčenje njivskih površin, prepovedana sta vnos hranil v tla in uporaba fitofarmacevtskih sredstev,

ukrepi za vzpostavitev želenega stanja se izvajajo dve do tri leta: odstranjujejo se ostanki mulčenja, sejejo se avtohtone travne mešanice z materialom iz okoliških travnikov, v začetku se kosi pogosteje, po potrebi se mulčenje ponovi itd.,

med delovanjem daljnovoda se na območjih ekstenzivnih travišč vzpostavi režim košnje, da se zagotovi približno enak delež dvokosnih (košnja dvakrat letno) in enokosnih (košnja enkrat letno – po 15. juliju) travnikov. Paša ali košnja in spravilo se lahko izvajata pred 1. julijem in po 20. avgustu. Del travišč (do 30 %) se nameni za pašno rabo z nizkimi obtežbami živine. Kosi se vsako leto, na najvlažnejših predelih (npr. sestoji visokega šašja) je ob neugodnih razmerah za košnjo je mogoča občasno opustiti košnjo ali kositi vsako drugo leto. Kosi se od sredine parcele navzven, odkos s travnikov se vedno odstrani. Ohranjajo se posamezni grmi, osamela drevesa, mejice in druge strukturne sestavine. Obstoječi robni pasovi dreves in živih mej se obrezujejo in redčijo.

Pri urejanju nadomestnih habitatov Formin in Krapje (poplavni gozd) se gozdna površina nameni ohranjanju varovanih gozdnih ptic in njihovega habitata. V gozdnogospodarskem načrtu enote se opredeli območje gozda, ki dobi status ekocelice brez ukrepanja.

Pri urejanju in vzdrževanju nadomestnega habitata Gaberje (mrtvica) se upoštevajo naslednji pogoji:

vodno telo se izvede kot kotanja podolgovate oblike in največje globine 50 cm s položnimi brežinami (naklon pribl. 15–20°) na oddaljenosti vsaj 10 m od brega; vodno telo se umesti tako, da se na eni strani navezuje na obstoječe grmišče, ki se ohrani v obstoječem obsegu,

plitvi deli kotanje, otočki in deli brežin se zasadijo s trstom Phragmites communis,

v pasu približno 50 m (glede na obliko parcel) se določi priobalno zemljišče. Na tem zemljišču se opusti kmetovanje, zemljišče se prepusti zaraščanju, čezmerno zaraščanje se prepreči z občasno košnjo ali mulčenjem v poznopoletnem do jesenskem času in odstranjevanjem ostankov. Na območju vodnega in priobalnega zemljišča niso dovoljeni plovba, kopanje, naseljevanje tujerodnih vrst rib, ribolov, postavljanje ribiških pomolov in drugih struktur, kakršno koli spreminjanje brežin, kurjenje in prirejanje piknikov.