Uredba o državnem prostorskem načrtu za gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince

Daljnovod 2 × 400 kV Cirkovce–Pince poteka čez območja ohranjanja narave. Podatki o teh območjih so razvidni iz prikaza stanja prostora. Odseki križanj in ukrepi pa so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta, in sicer iz prikaza umestitve načrtovanih ureditev v prostor: Ureditvena situacija s prikazom križanj z infrastrukturo.

Med gradnjo daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince se posegi in dejavnosti na območjih ohranjanja narave izvajajo taki in v obsegu, da se ohranja naravno ravnotežje ter da se bistveno ne spremenijo lastnosti nežive in žive narave. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se lokacije stebrov in dostopnih poti ne smejo prestavljati v habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ter v obrežno vegetacijo in na mokrotne travnike. Za ohranjanje narave se upoštevajo naslednji pogoji:

sečnja in spravilo lesa se izvajata zunaj gnezditvenega obdobja ptic (med septembrom in marcem), razen na območjih pojavljanja hrošča puščavnika (Osmoderma eremita), na katerih se sečnja izvede sredi avgusta;

gradbena dela se na odsekih: Pobrežje–Markovci, razen prečkanja Drave, Krapje–Melinci in Črenšovci–Kapca opravljajo med 1. avgustom in 1. marcem. Gradbena dela na samem prečkanju Drave in na prečkanju odvodnega kanala hidroelektrarne Formin se opravljajo med 1. marcem in 1. novembrom. Na drugih odsekih za gradbena dela ni omejitev glede časovnega obdobja opravljanja, povsod pa se gradnja izvaja le podnevi. Pozimi se ne opravljajo dela na območjih, na katerih so znana zimovališča divjadi. Na mokrotnih tleh se zemeljska dela se opravljajo v poletnih sušnih obdobjih ali pozimi, ko so tla zmrznjena, odvisno od tehnoloških zmožnosti;

pri posegih v rečne bregove, nižinska visoka steblikovja in obvodne zastore visokih steblik se morebitne poškodbe teh habitatov sanirajo z avtohtono vegetacijo tako, da ne pride do širitve invazivnih vrst rastlin. Za posege v gozd se izdela načrt v skladu s tretjim odstavkom 32. člena te uredbe. Sečnja se izvaja postopno vzdolž trase in v čim manjšem obsegu. V obrežno vegetacijo se ne posega ali pa je poseg točkovni ali omejen na ozek pas, kolikor je najmanj potrebno za napeljavo vodnikov. Na območjih posekov se oblikujejo naravni gozdni robovi. Pri poseku in spravilu naj se čim bolj ohrani obstoječa grmovna plast, preprečijo poškodbe stoječega drevja in tal ter preprečuje razrast invazivnih vrst rastlin;

dostopne poti se uredijo tako, da se poseg v vegetacijo zmanjša na najmanjšo mogočo mero, prečkanje vodotokov pa z mostovi brez poseganja v strugo (brez stebrov v strugi ipd.), posegi v brežine so lahko le majhni in omejeni samo na območje mostu;

odprte površine na strmih pobočjih Slovenskih goric se po končani gradnji na območju zunaj stojnih mest stebrov in dostopnih poti sanirajo z zatravitvijo;

za ureditev dostopnih poti in brežin (kadar se posegom vanje ni mogoče izogniti) se uporabi izključno naravni material, ki ne spremeni kemijskih lastnosti tal;

izkopan material se odloži zunaj območij habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, zunaj povirnih delov, močvirnatih, obrežnih in poplavnih predelov ter površin z zastajajočo vodo. Na območjih Natura 2000 se poleg tega izkopani material odloži zunaj območij kvalifikacijskih habitatnih tipov posameznega območja Natura 2000;

pri čiščenju in vzdrževanju posek pod daljnovodom se odstranjujejo tujerodne vrste in omogoča mozaičnost grmovja (različne višine in gostote). Na območju posek se, kadar je le mogoče, pusti 5 % posekanih debel velikosti drogovnjaka ali debeljaka;

pri najdbi minerala ali fosila ob izvedbi zemeljskih del izvajalec in investitor o tem obvestita ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, in pristojno območno enoto zavoda za varstvo narave ter najdbo zaščitita.

Daljnovodi prečkajo območja ohranjanja narave, pomembna za ptice (ornitološko pomembna območja, območja Natura 2000), zato se na odsekih, ki so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta, in sicer iz prikaza umestitve načrtovanih ureditev v prostor: Ureditvena situacija s prikazom križanj z infrastrukturo, izvedejo naslednji ukrepi:

na odsekih Pobrežje–Nova vas pri Markovcih in Krapje–Melinci, na katerih daljnovod poteka vzporedno z obstoječimi daljnovodi, in na odseku Gaberje–Pince, na katerem daljnovod poteka vzporedno z avtocesto, v vmesnih predelih ne sme biti visoke zarasti;

uporabijo se stebri v skladu z 9. členom te uredbe in oznake vodnikov v skladu z 11. členom te uredbe;

na odseku, na katerem daljnovod prečka reko Dravo, se obstoječi daljnovod 110 kV Formin–Cirkovce prilagodi višini daljnovoda 2 × 400 kV Cirkovce–Pince.

Na odseku od Lente do Kamenščaka se namesti 50 gnezdilnic za duplarja, smrdokavro, vijeglavko ali druge varstveno pomembne vrste. Gnezdilnice se nabavijo in namestijo v sodelovanju z ornitologom.

Za odstranjena drevesa v Melinskem drevoredu se zasadi enako število dreves iste vrste drugje v drevoredu.