42. člen
(monitoring)
(1)
Investitor zagotovi celosten načrt monitoringa med gradnjo in obratovanjem daljnovoda v skladu s strokovno podlago za pripravo državnega prostorskega načrta Osnutek poročila o vplivih na okolje, ki ga je v maju 2011 izdelal Oikos, svetovanje in razvoj, d. o. o., in je med obveznimi prilogami tega državnega prostorskega načrta.
(2)
Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi monitoringi kakovosti okolja ter uskladi z njimi. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Ugotovitve monitoringa so javne.
(3)
Med gradnjo in delovanjem daljnovoda se monitoring izvede za naslednje sestavine okolja:
-
relief: med gradnjo se izvede spremljanje po večjih nalivih, med delovanjem se po prvem deževnem obdobju preverijo mesta stebrov in dostopnih poti. Ob morebitnih zdrsih zemljišča in ugotovitvi erozije na območjih, ki so bila prizadeta med gradnjo, se takoj opravijo sanacijska dela in zemljišče ustrezno zaščiti;
-
tla in geološka podlaga: med gradnjo se pri gradbenih delih izvaja vizualni monitoring, ob morebitni eroziji se opravijo sanacijska dela, med delovanjem se pri rednih vzdrževalnih delih izvaja vizualni monitoring;
-
površinske vode in vodni režim: med gradnjo se spremljajo razmere na površinah gradbišča, ravnanje z gradbenimi in drugimi materiali, razmere glede tehnične primernosti naprav in vozil, ravnanja z gorivi in mazivi ter odpadno embalažo;
-
podzemne vode: med gradnjo se spremljajo razmere na gradbišču in površinah, ki so povezane z gradnjo stebrov in dostopnih poti, ravnanje z gradbenim in drugim materialom, razmere glede tehnične primernosti naprav in vozil ter ravnanje z gorivi, strojnimi in drugimi olji, ravnanje z odpadno embalažo;
-
rastlinstvo in habitatni tipi: med gradnjo se spremlja potek del, da se gradbišče omeji na najmanjšo mogočo velikost, spremlja se posek gozda, med obratovanjem se monitoring opravi pet let po izvedbi posega, preverijo se učinkovitost in rezultati omilitvenih ukrepov (stabilnost gozdnega roba, urejenost grmovne plasti pod daljnovodom, ohranjenost travnikov). Če učinki omilitvenih ukrepov niso doseženi, se izvedejo ustrezne dejavnosti za dosego želenega stanja in ponovi monitoring po petih letih. Spremlja se prisotnost tujerodnih vrst rastlin na posekah daljnovoda, če zasedejo več kot 35 % površine posameznega habitata, se odstranijo;
-
živalstvo: med gradnjo se spremljajo ohranjenost in sanacija mokrotnih habitatnih tipov v okolici gradbišč stebrov ter stanje mrtve biomase, načrtno puščene na območju. Izvaja se monitoring za doseganje ciljev ureditve nadomestnih habitatov. Če se travišča in grmišča čezmerno zarastejo, se prilagodi način ali pogostnost košnje;
-
območja ohranjanja narave: opravlja se enak monitoring kot za rastlinstvo, habitatne tipe in živalstvo;
-
prebivalstvo in poselitev: stanje se spremlja z rednimi sestanki s prebivalci objektov v bližini daljnovoda;
-
elektromagnetno sevanje: med delovanjem se na trasi daljnovoda izvedejo prve meritve elektromagnetnega sevanja, nato se izvaja periodični obratovalni monitoring;
-
odpadki in presežek gradbenega materiala: med gradnjo se spremlja izvajanja omilitvenih ukrepov;
-
vidno okolje: med gradnjo se spremlja potek del, da se gradbišče omeji na najmanjšo mogočo velikost, spremlja se posek gozda;
-
kulturna dediščina: med gradnjo mora potekati stalen arheološki nadzor. Spremljata se potek del in stanje lastnosti enot kulturne dediščine, zlasti arheoloških najdišč;
-
hrup: med gradnjo se izvede 24-urna meritev ničelnega stanja pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju (v nadaljnjem besedilu: varovani prostori), med obratovanjem se izvede prva meritev hrupa na območjih, na katerih daljnovod poteka v bližini stavb z varovanimi prostori, za preveritev dejanskega vpliva daljnovoda. Če se presežejo predpisane dovoljene ravni hrupa, se izvedejo dodatni ukrepi;
-
gozdarstvo: med obratovanjem se v prvih petih letih po poseku vsako leto spremljata ureditev in stabilnost novonastalega gozdnega roba.
(4)
Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
-
dodatne tehnične in prostorske rešitve,
-
dodatna zasaditev in vegetacijska zgostitev,
-
sanacija poškodovanih območij ali drugih prostorskih sestavin,
-
sprememba rabe prostora za vodni del habitata,
-
drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).