Zakon o minimalnem davku (ZMD)

Vložniški subjekt v sestavi lahko zase ali v zvezi z drugim subjektom v sestavi, za katerega velja upravičeni sistem davčne distribucije, izbere, da se znesek, določen kot davek na predpostavljeno distribucijo v skladu z drugim odstavkom tega člena, vključi v prilagojene zajete davke subjekta v sestavi za določeno poslovno leto. Ta opcija se lahko uporabi na letni ravni v skladu z drugim odstavkom 69. člena tega zakona in se uporablja za vse subjekte v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji.

Znesek davka na predpostavljeno distribucijo je nižji znesek izmed naslednjih dveh:

znesek prilagojenih zajetih davkov, potreben za povečanje dejanske davčne stopnje, kakor se v skladu z drugim odstavkom 34. člena izračuna za jurisdikcijo za poslovno leto, na minimalno davčno stopnjo, ali

znesek davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi subjekti v sestavi, ki se nahajajo v jurisdikciji, razdelili ves svoj dohodek, za katerega v takem poslovnem letu velja upravičeni sistem davčne distribucije.

Če se uporabi opcija v skladu s prvim odstavkom, se za vsako poslovno leto, v katerem se taka opcija uporabi, vzpostavi račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo. Znesek davka na predpostavljeno distribucijo, določenega za jurisdikcijo v skladu z drugim odstavkom, se doda na račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo za poslovno leto, v katerem je bil določen. Ob koncu vsakega naslednjega poslovnega leta se neporavnani saldo na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki so bili vzpostavljeni za prejšnja poslovna leta, v kronološkem vrstnem redu do vrednosti nič zmanjša za davke, ki so jih subjekti v sestavi plačali v poslovnem letu v zvezi z dejanskimi ali predpostavljenimi distribucijami. Kakršen koli preostali znesek na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki ostane po uporabi prejšnjega stavka, se do vrednosti nič zmanjša za znesek, ki je enak neto kvalificirani izgubi jurisdikcije, pomnoženi z minimalno davčno stopnjo.

Kakršen koli preostali znesek neto kvalificirane izgube, ki je pomnožen z minimalno davčno stopnjo in ostane po uporabi zadnjega stavka tretjega odstavka, za jurisdikcijo se prenese v naslednja poslovna leta in zaradi njega se zmanjša morebitni preostali znesek na računih za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ki ostane po uporabi tretjega odstavka.

Morebitni neporavnani saldo računa za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo na zadnji dan četrtega poslovnega leta po poslovnem letu, za katero je bil tak račun vzpostavljen, se obravnava kot zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov, predhodno določenih za tako poslovno leto. Dejansko davčno stopnjo in povrhnji davek za tako poslovno leto je treba ponovno izračunati v skladu s prvim odstavkom 40. člena tega zakona.

Davki, ki se v poslovnem letu plačajo v zvezi z dejanskimi ali predpostavljenimi distribucijami, se ne vključijo v prilagojene zajete davke, kolikor se zaradi njih zmanjša račun za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom.

Če subjekt v sestavi, ki je predmet opcije iz prvega odstavka tega člena, zapusti mednarodno skupino podjetij ali veliko domačo skupino ali se skoraj vsa njegova sredstva prenesejo na osebo, ki ni subjekt v sestavi iste mednarodne skupine podjetij ali velike domače skupine, ki se nahaja v isti jurisdikciji, se kakršen koli neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo v prejšnjih poslovnih letih, v katerih je bil tak račun vzpostavljen, obravnava kot zmanjšanje prilagojenih zajetih davkov za vsako od teh poslovnih let v skladu s prvim odstavkom 40. člena tega zakona. Kakršen koli znesek dodatnega povrhnjega davka se pomnoži z naslednjim količnikom, da se določi dodatni povrhnji davek, ki ga je treba plačati za jurisdikcijo:

Kvalificirani dohodek subjekta v sestavi

Neto kvalificirani dohodek jurisdikcije

Pri tem:

se kvalificirani dohodek subjekta v sestavi določi v skladu s III. poglavjem tega zakona za vsako poslovno leto, v katerem za jurisdikcijo obstaja neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo, ter

se neto kvalificirani dohodek jurisdikcije določi v skladu drugim odstavkom 34. člena tega zakona za vsako poslovno leto, v katerem za jurisdikcijo obstaja neporavnani saldo računov za ponovni zajem davka na predpostavljeno distribucijo.