29. člen
(skupni znesek prilagoditve za odloženi davek)
(1)
Za namene tega člena pomeni:
1.
»nepriznani vračunani dogodek«:
-
vsako gibanje vračunanih odloženih odhodkov za davek v finančnih računih subjekta v sestavi, ki se nanaša na negotov davčni položaj, in
-
vsako gibanje vračunanih odloženih odhodkov za davek v finančnih računih subjekta v sestavi, ki se nanaša na distribucije subjekta v sestavi;
2.
»neterjani vračunani dogodek« vsako povečanje odložene obveznosti za davek, knjižene v finančnih računih subjekta v sestavi za poslovno leto, za katero se ne pričakuje, da bo plačana v roku iz sedmega odstavka tega člena, in za katero vložniški subjekt v sestavi na letni ravni uporabi opcijo v skladu z drugim odstavkom 69. člena tega zakona, tako da je ne vključi v skupni znesek prilagoditve za odloženi davek za tako poslovno leto.
(2)
Če je davčna stopnja, ki se uporablja za namen izračuna odloženih odhodkov za davek, enaka minimalni davčni stopnji ali nižja od nje, skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, ki se doda prilagojenim zajetim davkom subjekta v sestavi za poslovno leto na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona, ustreza odloženemu odhodku za davek, ki se v finančnih računih vračuna v zvezi z zajetimi davki in prilagodi v skladu s tretjim do šestim odstavkom tega člena. Če je davčna stopnja, ki se uporablja za namen izračuna odloženih odhodkov za davek, višja od minimalne davčne stopnje, skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, ki se doda prilagojenim zajetim davkom subjekta v sestavi za poslovno leto na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona, ustreza odloženemu odhodku za davek, ki se v finančnih računih vračuna v zvezi s preračunanimi zajetimi davki po minimalni davčni stopnji in prilagodi v skladu s tretjim do šestim odstavkom.
(3)
Skupni znesek prilagoditve za odloženi davek se poveča za:
1.
vsak znesek nepriznanega vračunanega dogodka ali neterjanega vračunanega dogodka, plačanega v poslovnem letu, ter
2.
vsak znesek obveznosti za ponovno zajeti odloženi davek, določen v predhodnem poslovnem letu, ki se plača v poslovnem letu.
(4)
Če se v poslovnem letu odložene terjatve za davek v zvezi z izgubo ne pripoznajo v finančnih računih, ker merila za pripoznavanje niso izpolnjena, se skupni znesek prilagoditve za odloženi davek zmanjša za znesek, ki bi zmanjšal skupni znesek prilagoditve za odloženi davek, če bi se v poslovnem letu vračunale odložene terjatve za davek v zvezi z izgubo.
(5)
Skupni znesek prilagoditve za odloženi davek ne vključuje:
1.
zneska odloženih odhodkov za davek v zvezi s postavkami, izključenimi iz izračuna kvalificiranega dohodka ali izgube v skladu s III. poglavjem tega zakona;
2.
zneska odloženih odhodkov za davek v zvezi z nepriznanimi vračunanimi dogodki in neterjanimi vračunanimi dogodki;
3.
učinka prilagoditve vrednotenja ali prilagoditve računovodskega pripoznanja v zvezi z odloženimi terjatvami za davek;
4.
zneska odloženih odhodkov za davek, ki izhajajo iz ponovnega merjenja v zvezi s spremembo veljavne domače davčne stopnje, ter
5.
zneska odloženih odhodkov za davek v zvezi z ustvarjanjem in uporabo davčnih dobropisov.
(6)
Če so bile odložene terjatve za davek, ki jih je mogoče pripisati kvalificirani izgubi subjekta v sestavi, v poslovnem letu knjižene po stopnji, ki je nižja od minimalne davčne stopnje, se lahko v istem poslovnem letu preračunajo po minimalni davčni stopnji, če davčni zavezanec lahko izkaže, da je odloženo terjatev za davek mogoče pripisati kvalificirani izgubi. Če se odložene terjatve za davek povečajo na podlagi prejšnjega stavka, se skupni znesek prilagoditve za odloženi davek ustrezno zmanjša.
(7)
Odložena obveznost za davek, ki ni odpravljena in katere znesek ni plačan v naslednjih petih poslovnih letih, se ponovno zajame, kolikor je bila upoštevana pri skupnem znesku prilagoditve za odloženi davek subjekta v sestavi. Znesek ponovno zajete odložene obveznosti za davek, določen za tekoče poslovno leto, se obravnava kot znižanje zajetih davkov v petem poslovnem letu pred tekočim poslovnim letom, dejanska davčna stopnja in povrhnji davek za to poslovno leto pa se ponovno izračunata v skladu s prvim odstavkom 40. člena tega zakona. Ponovno zajeta odložena obveznost za davek za tekoče poslovno leto je znesek povišanja v kategoriji odložene obveznosti za davek, ki je bila vključena v skupni znesek prilagoditve za odloženi davek v petem poslovnem letu pred tekočim poslovnim letom, ki ni bila odpravljena do konca zadnjega dne tekočega poslovnega leta.
(8)
Če je odložena obveznost za davek ponovno zajeti izjemni vračunani dogodek, se ne glede na sedmi odstavek tega člena taka obveznost ne zajame ponovno, tudi če ni odpravljena ali plačana v naslednjih petih letih. Ponovno zajeti izjemni vračunani dogodek ustreza znesku vračunanega odhodka za davek, ki ga je mogoče pripisati spremembam pri povezanih odloženih obveznostih za davek v zvezi z naslednjimi postavkami:
1.
nadomestili za povračilo stroškov v zvezi z opredmetenimi sredstvi;
2.
stroški koncesije ali podobne ureditve, ki jo vlada izda za uporabo nepremičnin ali izkoriščanje naravnih virov in ki vključuje znatne naložbe v opredmetena sredstva;
3.
stroški raziskav in razvoja;
4.
stroški razgradnje in sanacije;
5.
obračunavanjem nerealiziranih neto dobičkov po pošteni vrednosti;
6.
neto dobički iz naslova tujih valut;
7.
rezervami za zavarovanje in odloženimi stroški pridobivanja zavarovalnih polic;
8.
dobički od prodaje stvarnega premoženja, ki se nahaja v isti jurisdikciji kot subjekt v sestavi in ki se ponovno vloži v stvarno premoženje v isti jurisdikciji, ter
9.
dodatnimi zneski, vračunanimi zaradi sprememb računovodskega načela v zvezi s postavkami iz 1. do 8. točke.