50. člen
(letni dopust)
(1)
Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, kar pomeni:
-
16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden,
-
20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden,
-
24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden.
(2)
Poleg letnega dopusta iz prejšnjega odstavka imajo pravico do dodatnih dni letnega dopusta:
-
starejši delavec – 3 dni,
-
delavec invalid – 3 dni,
-
delavec z najmanj 60% telesno okvaro – 3 dni,
-
delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – 3 dni,
-
delavec, mlajši od 18 let – 7 dni,
-
nočni delavec – 1 dan,
-
delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan.
(3)
V primeru organiziranega dela ob nedeljah, 15 ali več nedelj na leto, pripada delavcu dodatno 1 dan letnega dopusta.
(4)
V primeru, da delavec dela v deljenem delovnem času in prekinitev traja dve uri ali več, mu pripada dodatno 1 dan letnega dopusta.
(5)
Delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto pripadajo dodatni dnevi dopusta na osnovi zahtevnosti dela:
– za delo I., II., III., IV. in 1 dan V. stopnje zahtevnosti – za delo VI. in VII. stopnje 2 dni. zahtevnosti
(6)
Delavcu pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta za delo pri zadnjem delodajalcu:
– od 1 do 5 let 1 dan – nad 5 do 10 let 2 dni – nad 10 do 15 let 3 dni – nad 15 do 20 let 4 dni – nad 20 let 5 dni.
(7)
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna.
(8)
Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži navzgor na cel dan letnega dopusta.
(9)
V podjetniški kolektivni pogodbi, v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi se lahko določijo dodatni kriteriji za odmero dodatnih dni letnega dopusta, kot so npr. zahtevnost dela, izobrazba, težji delovni pogoji, delovna uspešnost in podobno.