4. člen
(opredelitev izrazov)
(1)
Nizkonapetostne električne inštalacije so inštalacije in pripadajoče naprave, namenjene delovanju objekta in so vanj trajno vgrajene. Nizkonapetostne električne inštalacije so napajane z nazivno izmenično napetostjo do vključno 1000 V oziroma z nazivno enosmerno napetostjo do vključno 1500 V.
(2)
Naprave iz prejšnjega odstavka lahko tudi proizvajajo, pretvarjajo in shranjujejo električno energijo.
(3)
Zahtevne nizkonapetostne električne inštalacije stavb ali njihove zahtevne električno zaključene celote so:
(4)
Manj zahtevne nizkonapetostne električne inštalacije so inštalacije, ki niso zahtevne nizkonapetostne električne inštalacije.
(5)
Stavbe z napravo za proizvodnjo ali pretvorbo električne energije so stavbe, v katerih so trajno priključene električne inštalacije v posredni povezavi z omrežjem s proizvodnim virom električne energije, namenjenem za lastno potrošnjo ali oddajanje energije v električno omrežje (električni agregati, fotonapetostne naprave, obnovljivi viri energije, vodne naprave, vetrne naprave, bioplinarne, hranilniki električne energije in UPS naprave, z nazivno navidezno močjo več kot 41 kVA pri 400 V ali 15 kVA pri 230 V).
(6)
Preverjanja električnih inštalacij v stavbah obsegajo vizualni pregled, preskuse in meritve električnih inštalacij.
(7)
Izrazi in okrajšave s področij električnih inštalacij in graditve stavb, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v slovenskih standardih o električnih inštalacijah in so navedeni v seznamu referenčnih dokumentov tehnične smernice iz 8. člena tega pravilnika in v predpisih, ki urejajo graditev objektov.