Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru

Izkopan material se odloži v kasete na razširjenem vzhodnem območju pristanišča Koper, kjer se konsolidira. Vzhodno območje je razdeljeno na kasete za odlaganje materiala, ki se oblikujejo glede na obstoječe in predvidene kote terena ter glede na etapnost gradnje.

Slane vode iz odloženega materiala ni dopustno odvajati v sladkovodne melioracijske kanale. Načrtovan je odvod izcednih vod iz kaset v Ankaranski obrobni kanal ali reko Rižano skozi usedalnike.

Izkopan material se lahko vgrajuje tudi v podaljšek prvega in drugega pomola, če se njuna konstrukcija izvede z nasipavanjem.

Deponiranje viškov materiala, nastalih pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper, se izvaja skladno s pogoji 38. člena Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper (Uradni list RS, št. 43/05):

volumen na voljo za odlaganje: 340.000 m3;

deponija Ankaranska bonifika bo zasipana v višini od 1 do mestoma 2,5 m;

brežine deponije se izvedejo v naklonu 1:4;

minimalna višina nadgradnje ob dostopni poti na severnem delu je 0 m (Ankaranska bonifika je sedaj v depresiji) in prehaja zaradi vzdolžnih padcev deponije do maksimalnega nasipavanja 0,70 m;

na južni strani se deponija vklopi v obstoječi obrambni nasip reke Rižane, kjer na določenih mestih višina deponije preseže omenjeni nasip za največ 1,8 m.

Viški materiala, nastali pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper, se lahko na območju pristanišča v soglasju z upravljavcem pristanišča uporabi za izvedbo zaščitne bariere ob objektih SA2 in SA3 in varovalnih nasipov kaset za odlaganje izkopanega materiala ali za nadvišanje nasipov in poti na levem in desnem bregu Rižane. Za izvedbo zaščitne bariere ob objektih SA2 in SA3, nasipov ob Rižani in kaset za deponiranje izkopanega materiala se lahko potreben material zagotovi tudi z vgradnjo viškov materiala, nastalih pri gradnji državne cestne ali železniške infrastrukture zunaj območja državnega prostorskega načrta, če material ustreza sanitarnim, higienskim in geotehničnim oziroma konstrukcijskim kriterijem za vgradnjo, kar je treba dokazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ter pridobiti soglasje upravljavca pristanišča.

Če se deponija viškov materiala iz četrtega odstavka tega člena ne bo izvedla oziroma se bo izvedla samo delno, se lahko to območje ali del tega območja, ki se nahaja znotraj območja predvidenega pristanišča in delno na območju zunanjega kamionskega terminala, kot je določeno s tem državnim prostorskim načrtom, nameni za deponiranje drugih viškov materiala, nastalih znotraj območja pristanišča, vendar le ob upoštevanju maksimalne končne kote izravnave +3,5 m n.v.

Za izvajanje deponije viškov materiala iz četrtega in prejšnjega odstavka ne veljajo določila te uredbe o izvedbi nadomestnih habitatov.

Deponija iz četrtega odstavka tega člena se nadgradi do maksimalne končne kote izravnave +3,5 m n.v. ob upoštevanju drugih pogojev te uredbe.

Viške izkopanega materiala, ki se ne vgradijo, se ustrezno tehnološko obdela v polizdelke ali končne izdelke.

Začasne deponije med gradnjo so dovoljene le znotraj območja državnega prostorskega načrta.

Začasne deponije plodne zemlje se določijo pred izvajanjem del. Način in lokacije izvedbe izbere pedolog znotraj območja državnega prostorskega načrta. Deponirani material se zaščiti pred izpiranjem, če nastajajo odpadne vode, se zagotovi njihovo zbiranje in odstranjevanje.