101. člen
(ohranjanje narave)
(1)
Znotraj območja državnega prostorskega načrta so naslednja območja z naravovarstvenim statusom:
(2)
Do začetka izvedbe končnih ureditev se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene.
(3)
Do izvedbe končnih ureditev se na celotnem območju naravne vrednote Bonifika ohranjajo vodni kanali s trstičjem in grmišči ter kmetijska raba zemljišč. Trstičje v melioracijskih jarkih in brežinah se ne kosi, ker predstavljajo habitat številnim živalskim vrstam. Če je zaradi zmanjšane prevodnosti jarkov potrebno čiščenje, je pri tem treba upoštevati sonaravne principe vzdrževanja jarkov. Vzdrževanje se lahko izvaja od pozne jeseni do zgodnje pomladi s košnjo trstičja, in sicer enobrežno po odsekih.
(4)
Z višjo vegetacijo se optično loči območje tehniškega parka od naravne vrednote Škocjanski zatok z zasaditvijo avtohtonih zimzelenih grmovnic (plodonosne grmovnice, kot so tamariska, glog kalina), kjer ptice najdejo zavetje in hrano tudi pozimi. Med obratovanjem je treba površine redno vzdrževati in preprečevati zarast z neavtohtonimi vrstami.
(5)
Po prvi vegetacijski sezoni je treba ugotoviti razvitost zasaditve ob Rižani, Ankaranskem obrobnem kanalu in prelivnem kanalu Škocjanskega zatoka glede na krajinski načrt ureditve in jo po potrebi dopolniti.
(6)
Za posamezne nadomestne habitate se na podlagi naravovarstvenih in drugih strokovnih izhodišč določijo pogoji in možnosti obiskovanja. Na vstopnih točkah in ob poteh znotraj območij se postavijo informativne table, ki obiskovalce seznanijo s pomenom varovanega območja in pravili ravnanja na območju. Obiskovalci znotraj nadomestnih habitatov lahko uporabljajo le zanje določene poti in površine uporaba drugih površin in prehodi zunaj za to namenjenih poti se preprečijo s primernimi prostorskimi ureditvami, elementi urbane opreme in opozorilno signalizacijo.
(7)
Z odlaganjem materiala se ne sme posegati v morski habitat, Rižano in na območje naravnih vrednot Ankaran – park ob objektu MORS. Pred začetkom del se določijo lokacije deponij izkopanega materiala iz poglabljanja akvatorija pristaniških bazenov in plovnih poti. Pri gradnji tretjega pomola se prepreči odlaganje materiala na preostale dele podvodnega travnika. Zasipavanje ter začasno ali trajno odlaganje gradbenega materiala ali zemljine sta dopustni le na zahodnem delu Bonifike, na območju, kjer je predvidena gradnja avtomobilskega terminala in terminala za tekoče tovore. Odlaganje materiala na območjih vzhodno od Ankaranske vpadnice je mogoče šele po vzpostaviti nadomestnih habitatov, pri čemer se pogoj ne nanaša na območje deponiranja viškov materiala, nastalih pri gradnji II. tira železniške proge Divača–Koper.
(8)
Načrtuje se odstranitev vseh ostankov gradbenega materiala in kakršnih koli odpadkov na primerno deponijo. Odpadkov ni dovoljeno odlagati v naravno okolje. Na območju Bonifike se odstrani odpadni material zaraščen z ruderalnimi vrstami in pionirskimi drevesnimi vrstami, območje pa se sanira.
(9)
Pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja je treba določiti upravljavca nadomestnih habitatov iz 103. do 105. člena te uredbe, ki bo spremljal vzpostavitev in urejanje nadomestnih površin ter kasneje skrbel za ohranjanje njihove funkcije.
(10)
Med gradnjo nadomestnih habitatov iz 103. do 105. člena te uredbe je treba zagotoviti nadzor strokovnjakov za posamezne vrste (hrošči) in habitatne tipe, ki bodo pred tem že sodelovali pri projektiranju nadomestnih habitatov. Spremlja se razvoj funkcionalnosti nadomestnih habitatov. Ko se bodo na površinah nadomestnih habitatov vzpostavili ustrezni pogoji in bodo uspešno preseljene prizadete vrste, je dopustno poseganje na površine, ki so nadomeščene.
(11)
Med gradnjo je treba zagotoviti spremljanje stanja (monitoring) ogroženih vrst in habitatov, predvsem uspešnost naseljevanja nadomestnih habitatov ter uspešnost izvedbe drugih omilitvenih ukrepov. V okviru monitoringa se lahko predlagajo morebitni dodatni ukrepi za varstvo vrst.
(12)
Strokovni nadzor pri vzpostavitvi nadomestnega habitata izvaja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen.
(13)
Vzdrževanje ustreznih habitatov iz 103. do 105. člena te uredbe se mora izvajati ves čas gradnje in obratovanja na območju državnega prostorskega načrta. Nadzor med gradnjo izvaja strokovnjak biolog.
(14)
Med obratovanjem je treba izvajati monitoring ogroženih vrst in habitatov. Ugotoviti ja treba, kako so se uveljavili omilitveni ukrepi, ter predlagati morebitne izboljšave teh. Monitoring med obratovanjem obsega spremljanja funkcionalnosti nadomestnih habitatov: najmanj triletni monitoring delovanja nadomestnih habitatnih tipov. V nadaljevanju je treba vsakih pet let strokovno oceniti stanje vzpostavitve nadomestnega habitata in v okviru predpisanega vzdrževanja odstraniti neavtohtono vegetacijo. Monitoring morajo izvajati usposobljeni strokovnjaki.
(15)
Med obratovanjem se izvaja monitoring vpliva na ptice Škocjanskega zatoka.
(16)
Po vzpostavitvi nadomestnih habitatov se na območju nadomestnih habitatov vzpostavi pravni status območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.