Uredba o državnem prostorskem načrtu za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru

Glavni dostop do tehniškega parka se izvede iz Bertoške vpadnice. Dostop do parkirišč P5 s približno 160 parkirnimi mesti se izvede po asfaltirani dvopasovni cesti s širino vozišča 2 × 3,5 m, dolžine 186 m. Na cesti, ki se proti severu nadaljuje v pristanišče, se ohrani obstoječi podvoz pod Ankaransko vpadnico, ki se ga zapre s kovinskimi vrati.

Na območje tehniškega parka se izvedejo dostopi za pešce s pločnikov ob Ankaranski in Bertoški vpadnici. Dostop z območja naravnega rezervata Škocjanski zatok ni možen.

Na območju tehniškega parka se lahko izvedejo naslednji programi:

nadgradnja obstoječih ekoturističnih programov Škocjanskega zatoka, ki se načrtujejo in izvajajo ob sodelovanju in soglasju upravljavca rezervata in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,

prikaz tehnične dediščine pristanišča (dvigala, kontejnerji, stroji),

prikaz sodobnih ekoloških principov – ekoremediacija, čistilni sistemi za odpadno vodo itd.,

prikaz evolucije Bonifike: od naravnega območja v preteklosti z razvojem poselitve na območju Kopra in nato razvoj pristanišča,

prikaz koncepta zelenega pristanišča.

Tehniški park se izvede kot izravnana površina, ki se zaradi odtokov padavinskih vod postopoma spušča v smeri proti vodim ureditvam. Posegi in ureditve na predelu izravnave se izvedejo tako, da je poseganje v podlago minimalno in skladno z določili in pogoji 110. člena te uredbe.

Območje parka se razdeli v smeri nekdanjih kanalov, ki sledi osnovni parcelaciji in vzorcu kulturne krajine bonifike, katerega tvorijo odvodni drenažni kanali. V parku se zasadi prosto rastoče trstičje, znotraj njega travnate površine, ki se redno kosijo in oblikujejo kot pohodne trate v obliki elips. Na njih se organizirajo ploščadi, kjer se razstavijo posamezni eksponati tehnične dediščine in predelani kontejnerji, ki tvorijo različne razstavne prostore. Programska območja se med seboj povežejo z različnimi tematskimi potmi. Na severnem delu tehniškega parka se izvede informacijski center z manjšo okrepčevalnico za obiskovalce parka.

Na jugovzhodnem robu območja se postavijo odslužena ladjedelniška mostna dvigala, ki se jih s predelavo uredijo kot razgledne ploščadi.

Ob vodotokih in kanalih se zasadijo avtohtono visoko steblikovje, grmovje in obvodno drevje. Drevnina se razporedi po celotnem območju, zgosti se v severovzhodnem delu. Ustvarijo se gozdički z urejenimi počivališči.

V južni rob celotnega območja se razen z oblikovanjem opazovališč ne posega, temveč se ga prepušča naravnem razvoju. Tvorijo ga trstišča in drugo visoko steblikovje, ki je značilno za Škocjanski zatok, ter grmišča z drevjem.

Na območju tehniškega parka je poleg načrtovanih ureditev dovoljena gradnja vse potrebne infrastrukture za potrebe delovanja parka ter naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:

nezahtevni objekti: ograje, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, spominska obeležja in urbana oprema,

enostavni objekti: začasni objekti (odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem), spominska obeležja in urbana oprema.

Zasnova parka in dostopnost sta razvidna iz grafičnega načrta: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom povezav s sosednjimi območji–ureditvena situacija, list št. 2.1, Namembnost, lega, velikost in oblikovanje objektov in drugih ureditev, list št. 2.A do 2.2D.

Do začetka izvedbe končnih ureditev se zemljišča lahko uporabljajo v sedanje namene.

Podrobnejše ureditve za območje tehniškega parka lahko načrtuje občina, če s tem v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, soglaša vlada.