Delavci se imajo pravico izobraževati v svojem lastnem interesu ali v interesu podjetja oziroma delodajalca, podjetje oziroma delodajalec pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga podjetje oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada delavcu:
• tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti
• pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji
• deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti
• petnajst delovnih dni za diplomo na višji šoli
• dvajset delovnih dni za diplomo na visoki šoli
• deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju
• petindvajset delovnih dni za magistrski izpit
• petintrideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu podjetja oziroma delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
• prevoz
• kotizacija, šolnina
• stroški prehrane
• stroški bivanja,
razen če podjetje oziroma delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Podjetje oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo po končanem izobraževanju, delavce, ki so se izobraževali v interesu podjetja oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.
Če podjetje oziroma delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan podjetju oziroma delodajalcu povrniti vse stroške izobraževanja.