49. člen
(kriteriji za določanje presežnih delavcev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev)
(1)
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev je delodajalec dolžan pripraviti program razreševanja presežnih delavcev.
(2)
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo razvrščajo delavci, ki so medsebojno zamenljivi.
(3)
Kategorije presežnih delavcev se lahko v naprej določijo na ravni delodajalca.
(4)
Kriteriji in metoda uporabe kriterijev za razreševanje presežnih delavcev se določijo vnaprej, ali v postopku priprave programa na ravni delodajalca. Delodajalec je pri tem dolžan pridobiti mnenje sindikata in se do njega opredeliti.
(5)
Delavec je dolžan delodajalcu priskrbeti potrdila v zvezi z izpolnjevanjem kriterijev do postavljenega razumnega roka. Kasneje dostavljenih dokazil delodajalec pri pripravi programa ni dolžan upoštevati.
(6)
Če kriteriji niso pri delodajalcu v soglasju s sindikatom drugače opredeljeni, se za določitev presežnih delavcev uporabijo naslednji kriteriji z v nadaljevanju opredeljeno vsebino Če kriteriji in metode pri delodajalcu niso določene v skladu s četrtim odstavkom tega člena, se pri določitvi presežnih delavcev uporabijo naslednji kriteriji po tej kolektivni pogodbi.
1.
Delovna uspešnost
1.
Prvi kriterij je delovna uspešnost; prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljšo delovno uspešnost.
2.
Kriterij doseganja delovne uspešnosti je mogoče uporabiti le, če so vnaprej določena posredna ali neposredna merila za ugotavljanje delovne uspešnosti oziroma nagrajevanja in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa presežnih delavcev. Delavec ima pravico do vpogleda v oceno svoje delovne uspešnosti.
3.
V primeru enakega doseganja delovne uspešnosti ali neizpolnjevanja pogojev za ugotavljanje delovne uspešnosti iz drugega odstavka 1. točke, se uporabi drugi kriterij za ohranitev zaposlitve: strokovna izobrazba.
2.
Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo
1.
Pri tem kriteriju se upošteva ustreznost strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo. V primeru enake delovne uspešnosti obdrži delovno mesto tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost.
2.
V primeru enakega doseganja strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, se uporabi tretji kriterij za ohranitev zaposlitve: delovne izkušnje.
3.
Delovne izkušnje
1.
Upoštevajo se delovne izkušnje pri enakih ali sorodnih delih. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami pri enakih ali sorodnih delih.
2.
V primeru enakega doseganja predhodnih kriterijev, se uporabi četrti kriterij za ohranitev zaposlitve: delovna doba.
4.
Delovna doba
1.
Pri tem kriteriju se upošteva dolžina delovne dobe, ki jo imajo posamezni delavci pri delodajalcu. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.
2.
V primeru enakega doseganja predhodnih kriterijev, se uporabi peti kriterij za ohranitev zaposlitve: zdravstveno stanje delavca.
5.
Zdravstveno stanje delavca
1.
Pri tem kriteriju se upošteva zdravstveno stanje delavcev, ugotovljeno na podlagi zdravstvenih spričeval. Ob enaki stopnji izpolnjevanja predhodno navedenih kriterijev imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, delavci invalidi, katerih invalidnost je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in delavci s telesno okvaro, ki so jo utrpeli pri delodajalcu.
2.
V primeru enakega doseganja predhodnih kriterijev, se uporabi naslednji kriterij za ohranitev zaposlitve: socialne razmere.
6.
Socialne razmere
1.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo ob enakih predhodnih kriterijih delavci s slabšim socialnim stanjem.
2.
Pri tem kriteriju se upoštevajo socialne razmere delavca in njegove družine in sicer število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost zakonca in družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in družine, opravljanje pridobitne dejavnosti (obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje kmetijske dejavnost, dohodek na družinskega člana).
3.
Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.