Za potrebe overjanja mora imeti računska enota razstavljivega ali sestavljivega merilnika možnost sprejemanja ali oddajanja signalov, ki posredujejo merjene veličine s povečano razločljivostjo.
Vhodi in izhodi za preskusne signale ne smejo povratno vplivati na meroslovne lastnosti merilnika.
Izhodni signal, ki predstavlja izmerjeno energijo, mora imeti dovolj veliko razločljivost, da relativni pogrešek tega signala zaradi razločljivosti tudi pri najmanjšem pretoku ostane zanemarljiv. Signal lahko nastopa v obliki impulzne vrednosti, podane kot impulz/energijski prirastek, ali pa v obliki podatka v ustreznem standardiziranem komunikacijskem formatu, ki je dosegljiv preko standardnega komunikacijskega konektorja. Nazivno razmerje signala s povečano razločljivostjo nasproti izmerjeni energiji določi proizvajalec.
Izhodni signal iz merilnika pretoka, ki v računsko enoto merilnika posreduje informacijo o pretečeni prostornini vode ali podobnega medija, mora imeti tako visoko razločljivost, da relativni pogrešek tudi pri najmanjšem pretoku ne preseže 0,8 %, preskusni čas pa ni daljši od 1 h pri q(p) ? 10 m3/h, ali 1,5 h pri q(p) > 10 m3/h.
Specifikacije vhodnih in izhodnih signalov, njihove razporeditve in označitve morajo biti skladne s standardom SIST EN 1434.
Standard iz prejšnjega odstavka se hrani in je na voljo pri nacionalnem organu za standarde.