4. člen Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike...

4. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

»sestavljivi merilniki« so merilniki, sestavljeni iz treh komponent, in sicer para temperaturnih zaznaval, merilnika pretoka in računske enote, ki se lahko preskušajo in overjajo samostojno ali skupaj v obliki sestavljenega merilnika;

»kompaktni merilniki« so merilniki, ki tvorijo nerazstavljiv sestav treh komponent, in sicer para temperaturnih zaznaval, merilnika pretoka in računske enote, vendar obstaja možnost delnega preskusa posameznih komponent;

»pretok (q)« je prostornina vode ali drugega medija, ki preteče skozi merilnik pretoka v časovni enoti in v smeri, označeni na ohišju. Navaja se lahko v kubičnih metrih na uro ali v litrih na uro;

»najmanjši pretok (q(i))« je spodnja meja območja pretokov, pri kateri merilnik kot celota ali merilnik pretoka še izpolnjuje zahteve glede največjih dopustnih pogreškov;

»nazivni (stalni) pretok (q(p))« je največji pretok, pri katerem merilnik kot celota ali merilnik pretoka stalno deluje brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;

»največji pretok (q(s))« je zgornja meja območja pretokov, pri kateri merilnik kot celota ali merilnik pretoka še lahko za omejen čas (manj od 1 h/dan in manj od 200 h/leto) deluje brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška. Merilnik pretoka mora biti konstruiran tako, da tudi pri pretokih, ki so nekoliko večji od q(s), merilni pogrešek ni večji od +10 %;

»merilnik pretoka merilnika« je merilo, skozi katero teče voda ali drug medij za prenos toplote in je nameščeno v dovodnem ali v povratnem delu sistema za izmenjavo toplote ter oddaja signale, ki so v sorazmerju s prostornino pretečene vode ali drugega medija;

»par temperaturnih zaznaval« tvori skupaj merilo za merjenje temperaturne razlike (??) med temperaturo medija v dovodnem delu in temperaturo v povratnem delu;

»računska enota« je ločljivi ali neločljivi sestavni del merilnika, ki sprejema signale iz merilnika pretoka in para temperaturnih zaznaval ter izračuna in prikazuje izmerjeno toplotno energijo;

»kazalna naprava« je del računske enote merilnika, ki prikazuje rezultat meritve stalno ali na zahtevo;

»naprava za nastavljanje« je naprava oziroma funkcija, ki je neločljivo vgrajena v računsko enoto merilnika in se uporablja za vzporedno premaknitev krivulje pogreškov, da bi se pogreški v posameznih točkah merilnega območja spravili v meje največjega dopustnega pogreška;

»delovni tlak« je srednja vrednost tlaka, merjenega pred merilnikom pretoka merilnika in za njim, ki je odvisna tudi od trenutne vrednosti pretoka;

»mejni vrednosti temperaturne razlike (??(min); ??(maks))« sta mejni vrednosti območja temperaturnih razlik, znotraj katerega mora merilnik delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška. Vrednosti se navajata v enoti K (kelvin);

»mejni vrednosti temperature delovanja (? (min); ? (maks))« sta mejni vrednosti temperature vode ali drugega prenosnega medija, znotraj katerih mora merilnik delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška. Vrednosti se navajata v enoti °C (stopinja Celzija);

»največja toplotna moč (P(s) )« je največja moč, pri kateri merilnik še lahko deluje pri zgornji meji temperaturnega območja trajno brez prekoračitve največjih dopustnih pogreškov;

»največji dopustni tlak« je največji tlak, ki ga merilnik oziroma merilnik pretoka prenese pri največji dopustni temperaturi brez trajne okvare in brez trajne spremembe meroslovnih lastnosti;

»največji padec tlaka« je padec tlaka pretočnega medija pri pretoku q(p) in je posledica prisotnosti merilnika oziroma njegovega merilnika pretoka v cevi;

»nazivni obratovalni pogoji« so pogoji, ki določajo območja vrednosti vplivnih veličin, pri katerih ostaja pogrešek kazanja v okviru največjega dopustnega pogreška;

»referenčni pogoji« so posebni obratovalni pogoji, v katerih se izvajajo meritve za namene primerjave;

»referenčne vrednosti merjene veličine (RVM)« so specifično ožje področje vrednosti pretoka, povratne temperature in temperaturne razlike, ki je fiksno določeno za namene primerjav merilnih rezultatov;

»vplivna veličina« je veličina, ki na splošno ni predmet merjenja, vendar vpliva na rezultat merjenja;

»motnja« je vrednost vplivne veličine, ki je še znotraj predpisanih mejnih vrednosti, vendar zunaj vrednosti, ki so opredeljene kot nazivni obratovalni pogoji merilnika;

»napaka« je sprememba kazanja merilnika v nazivnih obratovalnih pogojih glede na kazanje v referenčnih pogojih;

»pomembna napaka« je tista napaka, ki preseže vrednost največjega dopustnega pogreška, a ni prehodne narave;

»ndp« je največji relativni pogrešek merilnika kot celote ali njegovih sestavnih delov, ki je še dovoljen po tem pravilniku;

»največji dopustni pogrešek v uporabi« je enak dvojni vrednosti največjega dopustnega pogreška kompaktnega merilnika pri overitvah. Uporablja se samo v primerih, ko se merilnik kot celota izgradi iz omrežja izključno za namen kontrole pravilnega delovanja;

»relativni pogrešek« je algebrajska razlika med prikazano vrednostjo toplotne energije ali pretečene prostornine medija in izračunano ali izmerjeno pravo vrednostjo toplotne energije ali pretečene prostornine medija, deljena s pravo vrednostjo;

»overitveni razdelek« je najmanjši razdelek na skali, ki pripada elementu, ki predstavlja najnižjo številčno vrednost prikazovanega rezultata meritve. Pri digitalni kazalni napravi je ta razdelek lahko prepoznaven v posebnem načinu delovanja s povečano ločljivostjo, ki se vključi samo pri overjanju;

»ločljivost kazalne naprave« je najmanjša razlika med kazanji kazalne naprave, ki jo je še mogoče razločiti;

»pomožne naprave« so vse naprave, ki kot del merilnika opravljajo pomožno funkcijo pri izvajanju meritve, daljinskem prenosu ali prikazovanju rezultata meritve (npr. naprava za ničliranje, naprava za nastavljanje, podvojena kazalna naprava, dajalnik impulzov, naprave za shranjevanje rezultatov merjenja glede na določeno tarifo ali druga merila itd.). Pomožne naprave so lahko mehanske ali elektronske.

Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike toplotne energije