2. člen
(opredelitev pojmov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
Elektromagnetna sevanja (EMS) so statična električna, statična magnetna polja in časovno spreminjajoča se električna in magnetna polja ter elektromagnetna sevanja s frekvencami do 300 GHz.
2.
Neposredni biofizikalni učinki so učinki, ki jih v človeškem telesu neposredno povzroči prisotnost v območju elektromagnetnih sevanj, vključno s termičnimi učinki, kot je segrevanje tkiv zaradi absorpcije energije elektromagnetnih sevanj v tkivu, z netermičnimi učinki, kot je stimulacija mišic, živcev ali čutil, kar lahko škodljivo vpliva na psihično in fizično zdravje izpostavljenih delavcev, ter z električnimi tokovi v okončinah. Stimulacija čutil lahko povzroči prehodne simptome, kot so vrtoglavica ali fosfeni (svetlikanje pred očmi). Ti vplivi lahko povzročijo začasne moteče vplive ali delujejo na zaznavne in druge možganske ali mišične funkcije, kar lahko vpliva na zmožnost delavca za varno opravljanje dela.
3.
Posredni učinki so učinki, ki so posledica izpostavljenosti predmeta elektromagnetnim sevanjem, kar lahko ogrozi varnost ali zdravje delavcev. Posredni učinki so na primer:
-
interferenca z medicinsko elektronsko opremo in napravami, vključno s srčnimi spodbujevalniki in drugimi vsadki, ali medicinskimi napravami, ki se nosijo na telesu;
-
tveganje izstrelitve feromagnetnih predmetov v statičnih magnetnih poljih;
-
sproženje električnih eksplozivnih naprav (detonatorjev);
-
požari in eksplozije, ki so posledica vžiga vnetljivih materialov zaradi isker, ki jih povzročijo inducirana polja, kontaktni tokovi ali iskre pri razelektritvah, ter
-
kontaktni tokovi.
4.
Mejne vrednosti izpostavljenosti so vrednosti, določene na podlagi biofizikalnih in bioloških dognanj, zlasti na podlagi znanstveno dokazanih kratkoročnih in akutnih neposrednih učinkov, to je termičnih učinkov in električne stimulacije tkiv.
5.
Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje so mejne vrednosti izpostavljenosti, nad katerimi se lahko pojavijo škodljivi učinki na zdravje delavcev, kot je segrevanje ali stimulacija živčnih in mišičnih tkiv.
6.
Mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila so mejne vrednosti izpostavljenosti, nad katerimi so lahko začasno motene čutne zaznave in nekoliko motene možganske funkcije delavcev.
7.
Opozorilne vrednosti so operativne vrednosti, uvedene za poenostavitev postopka dokazovanja, da so upoštevane ustrezne mejne vrednosti izpostavljenosti, ali kadar je to potrebno, sprejemanja ustreznih varnostnih ali preventivnih ukrepov, določenih v tej uredbi.
8.
Nizke opozorilne vrednosti in visoke opozorilne vrednosti za električna polja v prilogi II, ki je sestavni del te uredbe, so vrednosti, ki se nanašajo na specifične varnostne ali preventivne ukrepe, določene v tej uredbi.
9.
Nizke opozorilne vrednosti za magnetna polja v prilogi II te uredbe so vrednosti, ki se nanašajo na mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila, visoke opozorilne vrednosti pa se nanašajo na mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje.