5. člen
(preprečevanje ali zmanjševanje tveganj)
(1)
Delodajalec ob upoštevanju tehničnega napredka in temeljnih načel za varnost in zdravje pri delu, določenih v zakonu, ki ureja varnost in zdravje pri delu, zagotovi, da se tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem, odpravijo pri viru ali zmanjšajo na najnižjo možno mero.
(2)
Razen če ocena tveganja pokaže, da mejne vrednosti izpostavljenosti niso presežene in je mogoče izključiti tveganja za varnost, delodajalec na podlagi ocene tveganja tedaj, ko so presežene opozorilne vrednosti iz 3. člena ter prilog II in III te uredbe, izdela in izvaja program tehničnih ali organizacijskih ukrepov ali tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje izpostavljenosti, ki presega mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in čutila, zlasti tako, da:
1.
uvaja druge delovne postopke, ki imajo za posledico manjšo izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem;
2.
upoštevaje delo, ki ga je treba opraviti, izbira delovno opremo, ki oddaja manj elektromagnetnih sevanj;
3.
uvaja tehnične ukrepe za zmanjšanje emisij elektromagnetnih sevanj, kadar je to potrebno, s koordiniranimi ali sinhroniziranimi varnostnimi mehanizmi, zasloni in podobnimi mehanizmi za varovanje zdravja;
4.
pripravlja in izvaja opozorilne ukrepe za razmejitev in dostop, kot so signali, označbe, talne oznake ali pregrade, da se omeji dostop ali zagotovi nadzor nad njim;
5.
s pomočjo tehničnih sredstev in usposabljanja delavcev v primeru izpostavljenosti električnim poljem izvaja ukrepe in postopke za obvladovanje razelektritev z iskro in za obvladovanje kontaktnih tokov;
6.
pripravlja in izvaja ustrezne programe za vzdrževanje delovne opreme, delovnih mest in sistemov delovnih mest;
7.
načrtuje in razporeja delovna mesta;
8.
omejuje trajanje in raven izpostavljenosti;
9.
zagotovi ustrezno osebno varovalno opremo.
(3)
Delodajalec na podlagi ocene tveganja izdela in izvaja program tehničnih ali organizacijskih ukrepov ali tehničnih in organizacijskih ukrepov za preprečevanje tveganj za posebej ogrožene delavce ter vseh tveganj, ki so posledica posrednih učinkov.
(4)
Poleg zagotavljanja informacij delodajalec skladno z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, ukrepe iz tega člena prilagodi zahtevam posebej ogroženih delavcev ali individualnim ocenam tveganja, zlasti za tiste delavce, ki so prijavili uporabo aktivnih ali pasivnih medicinskih vsadkov, kot so srčni spodbujevalniki, uporabo medicinskih naprav, ki se nosijo na telesu, kot so inzulinske črpalke, ali za noseče delavke, ki so delodajalca obvestile o nosečnosti.
(5)
Na podlagi ocene tveganja je treba delovna mesta, na katerih obstaja verjetnost, da so delavci izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem, ki presegajo opozorilne vrednosti iz prilog II in III te uredbe, označiti z ustreznimi varnostnimi znaki v skladu s predpisi, ki urejajo varnostne znake na področju varnosti in zdravja pri delu. Taka delovna mesta je treba opredeliti, dostop do njih pa ustrezno omejiti. Kadar je dostop do teh delovnih mest ustrezno omejen zaradi drugih razlogov in so delavci obveščeni o tveganjih zaradi elektromagnetnih sevanj, varnostni znaki in omejevanje dostopa posebej za elektromagnetna sevanja niso potrebni.
(6)
Za primere iz 1. točke petega odstavka 3. člena te uredbe se izvedejo posebni varnostni ukrepi, kot so usposabljanje delavcev, uporaba tehničnih sredstev in osebne varovalne opreme, na primer ozemljitev sredstev za delo, prevodna povezava delavcev s sredstvi za delo (izenačitev potenciala), po potrebi pa tudi uporaba izolacijskih čevljev, rokavic in zaščitnih oblačil v skladu predpisi, ki urejajo osebno varovalno opremo na področju varnosti in zdravja pri delu.
(7)
Pri uporabi 1. točke šestega odstavka 3. člena te uredbe se izvedejo posebni varnostni ukrepi, kot je nadzor nad gibanjem.
(8)
Delavci ne smejo biti izpostavljeni vrednostim nad mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na zdravje in nad mejnimi vrednostmi izpostavljenosti za vplive na čutila, razen če so izpolnjeni pogoji iz 1. točke prvega odstavka 9. člena oziroma tretjega, četrtega, petega ali šestega odstavka 3. člena. Če so kljub sprejetim ukrepom, ki jih sprejme delodajalec, mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na zdravje in mejne vrednosti izpostavljenosti za vplive na čutila presežene, delodajalec takoj sprejme dodatne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti pod te mejne vrednosti. Delodajalec mora ugotoviti in zabeležiti razloge, zaradi katerih so bile mejne vrednosti izpostavljenosti presežene, ter ustrezno dopolniti varnostne in preventivne ukrepe, da prepreči ponovno prekoračitev mejnih vrednosti. Tako dopolnjene podatke o varnostnih in preventivnih ukrepih mora hraniti na način, ki omogoča poznejšo primerjavo in zaključke.
(9)
V primeru izpostavljenosti po tretjem, četrtem, petem in šestem odstavku 3. člena te uredbe in če je delavec prijavil prehodne simptome, delodajalec posodobi oceno tveganja in preventivne ukrepe. Prehodni simptomi lahko vključujejo čutne zaznave in vplive na delovanje osrednjega živčnega sistema v glavi, ki jih povzročijo spremenljiva magnetna polja, ter vplive statičnega magnetnega polja, kot sta vrtoglavica in slabost.