9. člen
(vrste ukrepov)
(1)
Pri izvedbi notranjevarnostnih postopkov policija sme:
1.
s preventivnim delovanjem, kot so posveti, razgovori in svetovanje uslužbencem policije ter drugim osebam, zmanjševati tveganja, ki vplivajo na notranjo varnost v policiji;
2.
z vodji policijskih enot oblikovati ustrezne ukrepe za vzpostavitev učinkovitega varnostnega sistema v policijskih enotah;
3.
pridobiti informacije in mnenja strokovnih služb ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in državnih organov o vprašanjih, ki so pomembna za izvedbo notranjevarnostnega postopka;
4.
izvaja ukrepe za varnost in zaščito določenih delovnih mest v policiji;
5.
zbrati, pregledati in analizirati podatke policije, ki bi lahko bili pomembni v notranjevarnostnem postopku;
6.
pregledati in po potrebi zahtevati izročitev dokumentov policijskih enot, ki bi lahko bili pomembni v notranjevarnostnem postopku, in jih po potrebi kopirati, izpisati ali prepisati;
7.
pregledati in analizirati revizijske sledi tehničnih sredstev in opreme policije, vpogledati v zbirke tehničnih informacij, ki pojasnjujejo, prikazujejo, ali drugače zapisujejo dogodek, ki je predmet odklonskega pojava ali ravnanja (registrafon, videonadzor, GPS in druge oblike sledenja, registrator brezžičnih komunikacij ipd.), ter po potrebi zahtevati kopije, izpise ali prepise;
8.
zahtevati prisotnost uslužbenca policije na delovnem mestu;
9.
uslužbencu policije in drugim osebam preprečiti ali omejiti uporabo tehničnih sredstev in opreme, vstop v prostore, objekte ali okoliše policije.
(2)
Vrste in način izvajanja ukrepov se za vsak primer določijo na podlagi ugotovljene stopnje nevarnosti kaznivega ravnanja, odklonskega pojava ali ravnanja in posebnosti primera. Ukrepi morajo biti sorazmerni tveganju, ki ga predstavlja odklonski pojav ali ravnanje, in izvedeni tako, da ne prizadenejo človekove osebnosti in dostojanstva.